pomoč Hrvaška
Pobili potomca obolele krave
21. 11. 2001 00.00
Potem, ko je švicarski laboratorij iz Berna tudi uradno potrdil prvi primer goveje spongiformne encefalopatije (BSE) v Sloveniji, sta kmetijsko ministrstvo in veterinarska uprava predstavila nadaljnje ukrepe.
Račan sprejel odstop ministrice
23. 10. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je zaradi smrti 23 ledvičnih bolnikov sprejel odstop ministrice za zdravstvo Ane Stavljenić–Rukavine.
Eksplozija v Skopju
03. 10. 2001 00.00
V eksploziji avtomobila-bombe v središču Skopja je umrla ena oseba, tri osebe so bile ranjene. Makedonsko notranje ministrstvo pa je sporočilo, da se bodo na območja, ki so bila doslej pod nadzorom albanskih upornikov, začele vračati policijske sile.
Dogovor o regionalnem sodelovanju
01. 10. 2001 00.00
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc se je dopoldne na Brdu pri Kranju sestal z notranjimi ministri Italije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Belgije. Ministri so podpisali deklaracijo, ki predvideva preprečevanje migracij po tako imenovani balkanski poti.
Priprave na zunanjo mejo EU
30. 09. 2001 00.00
Na zunanji meji EU se je pričela velika policijska akcija High Impact Operation, ki vključje 35 držav in več tisoč policistov, v akcijo pa je vključena tudi Slovenija.
Velika koalicija se krepi
23. 09. 2001 00.00
Po svetu se še naprej oblikujejo stališča glede pomoči in sodelovanja pri povračilnih ukrepih ZDA. Trdnosti Busheve svetovne protiteroristične koalicije se sicer krepi, vendar je še vedno bolj ali manj načelna.
Civilna družba napoveduje referendum
13. 09. 2001 00.00
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri je napovedala, da bo ob morebitnem podpisu sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško sprožila pobudo za referendum.
Slovenija v dodatnih kvalifikacijah?
06. 09. 2001 00.00
Slovenska nogometna reprezentanca je na tekmi v Beogradu z ZRJ igrala neodločeno (1:1) in si tako pustila odprta vrata na Svetovno prvenstvo leta 2002.
Del Pontejeva v Sarajevu
05. 09. 2001 00.00
Carla Del Ponte, glavna tožilka haaškega sodišča, je dejala, da naj bi tudi sodišča v BiH prevzela sojenja osumljenim za vojne zločine. Dodala je še, da je na prostosti še vedno 38 haaških osumljencev, med njimi 11 s tajnih obtožnic.
Hrvaška pričakuje konkretnejšo pomoč
11. 07. 2001 00.00
Zagreb pričakuje, da bodo EU in ZDA po odločitvi Hrvaške, da haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije preda generala, obtoženega vojnih zločinov nad srbskimi civilisti, povečali gospodarsko pomoč državi. Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je še poudaril, da sta Washington in Bruselj odločitev o izročitvi popolnoma podprla, zato Hrvaška upa, da bo ta podpora prinesla tudi konkretno finančno pomoč.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Hrvaška odpovedala sestanek
21. 04. 2001 00.00
Komaj teden dni od dogovora slovenskega in hrvaškega premiera Janeza Drnovška in Ivice Račana, da se bo za reševanje vprašanja meje med državama vsak teden sestajala posebna mešana komisija, včeraj napovedanega sestanka ni bilo. Hrvaška stran ga je namreč v zadnjem hipu odpovedala. V Zagrebu dogodka niso posebej komentirali, člani slovenske diplomatske komisije pa so v sporočilu za javnost zapisali, da odpoved obžalujejo. Slovenska delegacija je izrazila upanje, da je do odpovedi s hrvaške strani v zadnjem trenutku prišlo zaradi tehtnih razlogov, saj je sama za pogovore s hrvaško stranjo ustrezno pripravljena in je, v skladu z dogovori, pravočasno izdelala vso potrebno dokumentacijo. Glede na dogovore na najvišji ravni o pospešenem tempu reševanja medsebojnih odprtih vprašanj, slovenska stran pričakuje, da bo hrvaška stran čimprej pripravljena na nadaljevanje strokovnih pogovorov in se v polni sestavi udeležiti dogovorjenih sestankov.
Grki za skupno kandidaturo
03. 04. 2001 00.00
Grška nogometna zveza se zavzema za skupno kandidaturo s Turčijo za organizacijo nogometnega EP 2008. Za zdaj je zamisel še v povojih, grška nogometna zveza pa je za mnenje o skupni kandidaturi že zaprosila kulturno in športno ministrstvo. V Grčiji sta zaradi domnevnih nepravilnosti v novem športnem zakonu nogometna zveza in vlada sicer že več mesecev sprti, nedavna pogajanja med njima pa je sprožila šele Mednarodna nogometna zveza (FIFA) z grožnjo o izključitvi grških moštev iz mednarodnih tekmovanj.
Na makedonski meji zaenkrat mirno
06. 03. 2001 00.00
Poročila številnih medijev, da ob kosovsko makedonski meji potekajo hudi spopadi, so po trditvah makedonskih in ameriških virov neresnična. Razmere v vasi Tanuševci so mirne, a še vedno napete. Makedonska vojska in policija pa sta vpoklicali manjše število rezervistov.
Hrvaška za mednarodne policijske enote na meji z BiH
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada popolnoma podpira predlog predsednikov vlad Velike Britanije in Italije Tonyja Blaira in Giuliana Amata, da bi na mejo med BiH in Hrvaško razporedile dodatne mednarodne policijske sile z namenom preprečitve prihoda velikega števila ilegalnih prebežnikov v države članice EU, je danes na redni novinarski konferenci dejal hrvaški premier Ivica Račan.
Norveška podvojila pomoč Hrvaški
20. 12. 2000 00.00
Norveška bo v naslednjem letu podvojila gospodarsko pomoč Hrvaški z zdajšnjih 12,2 milijona nemških mark na 24,4 milijona, je v Zagrebu po pogovorih s hrvaškim premierom Ivico Račanom napovedal norveški premier Jens Stoltenberg. Stoltenberg je dejal, da za gospodarsko sodelovanje obstajajo vsi pogoji, s poudarkom, da sta Hrvaška in Norveška pomorski državi z razvitim ribištvom in ladjedelništvom. Račan pa je dejal, da bo Hrvaška pomoč porabila za obnovo v vojni porušenih območij in za vrnitev beguncev. Stoltenberg se bo sestal še s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem.
Deklaracija o trgovini z ljudmi
13. 12. 2000 00.00
Slovenski notranji minister Rado Bohinc je danes v Palermu ob robu konference ZN, posvečene boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, podpisal deklaracijo Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo o preprečevanju trgovine z ljudmi na tem območju. Ob Sloveniji so jo podpisale še Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija in Romunija.
Ob prvi obletnici smrti Franja Tuđmana
10. 12. 2000 00.00
Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je danes v Zagrebu obeležila prvo obletnico smrti prvega hrvaškega predsednika in ustanovitelja HDZ Franja Tuđmana. Predsednik HDZ Ivo Sanader je spomnil na Tuđmanovo politično delovanje od prvih demokratičnih volitev na Hrvaškem do osamosvojitve in vodenja hrvaške države. "Danes, ko zlonamerneži in kritiki poskušajo zmanjšati ali celo očrniti njegovo delo, so argumenti in resnica na njegovi in na naši strani," je poudaril Sanader. Komemoracije so se udeležili še člani Tuđmanove družine, člani predsedstva HDZ, podpredsednika sabora iz HDZ Vlatko Pavletič in Ivica Kostovič, pa tudi predsednica županijskega doma Katica Ivaniševič, člani bosansko-hercegovske HDZ in mnogi drugi podporniki te stranke.
Prva obletnica Tuđmanove smrti
09. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.
Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji
02. 12. 2000 00.00
Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so 
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Mednarodna vaja v Ukrajini
25. 09. 2000 00.00
V ukrajinskem kraju Uzhgorod od danes do 28. septembra v okviru Partnerstva za mir poteka mednarodna vaja Trans-Carpathia 2000, v kateri poleg Ukrajine in Slovenije sodelujejo še Belorusija, Hrvaška, Madžarska, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska in Švica. Naša država se praktičnega dela vaje udeležuje s štiričlansko ekipo Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) in častnikom za zvezo.
Začetek novega obdobja med ZDA in Hrvaško
10. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je danes v Washingtonu sestala s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, premierom Ivico Račanom in zunanjim ministrom Toninom Piculo. Mesić je ob tej priložnosti Albrightovi izročil visoko hrvaško odličje za njen prispevek k demokratičnim spremembam in reševanju krize v Jugovzhodni Evropi. Albrightova je dejala, da pomeni obisk hrvaških predstavnikov začetek novega obdobja v odnosih med ZDA in Hrvaško.
Kampanja za vrnitev beguncev na Hrvaško
22. 06. 2000 21.53
Tiskovna predstavnica urada Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) v Beogradu Maki Shinohara je danes dejala, da bo organizacija začela veliko informativno kampanjo za vrnitev beguncev na Hrvaško. UNHCR kampanjo organizira v sodelovanju s hrvaškim uradom za izgnance in razseljene osebe, je dejala Shinohara in dodala, da so pobudo omogočile politične spremembe na Hrvaškem.
Guvernerji centralnih bank v Ljubljani
18. 05. 2000 19.50
Danes so se v Ljubljani zbrali guvernerji treh centralnih bank iz nekdanje Jugoslavije, Slovenije, Hrvaške in Bosne. Enotno sporočilo vseh je, da bo več denarja v denarnice prebivalcev ljudi na tem območju prinesla le politična in ekonomska stabilnost.
Delegacija hrvaškega OMO na obisku v Sloveniji
28. 02. 2000 18.49
Na povabilo predsednika OMO Jelka Kacina je danes na prvem obisku v Ljubljani delegacija odbora za zunanje zadeve predstavniškega doma hrvaškega sabora pod vodstvom predsednika odbora in podpredsednika hrvaškega sabora Zdravka Tomca. Hrvaška delegacija se je davi že na kratko srečala z gostiteljem Kacinom, nato pa so jo ločeno sprejeli predsednik republike Milan Kučan, predsednik DZ Janez Podobnik in minister za evropske zadeve Igor Bavčar.
Predsednik Kučan v Zagrebu
19. 02. 2000 10.02
Slovenski predsednik Milan Kučan se je včeraj na kratkem, a vsebinskem pogovoru z madžarskim kolegom Arpadom Goenczom v Zagrebu pogovarjal predvsem o Hrvaški ter razmerah v Evropi. Predsednika sta izpostavila, da prinaša nova Hrvaška veliko upanje in pričakovanje, da pa bo morala sama najti moč za ureditev svojih notranjih problemov.
Ubili Željka Ražnjatovića Arkana
17. 01. 2000 21.58
Srbi so pretreseni, bosanski muslimani so si oddahnili, zahodni voditelji pa izražajo obžalovanje zaradi uboja nekdanjega vodje srbskih paravojaških skupin in enega od domnevnih šefov ruske mafije Željka Ražnjatovića Arkana. Arkan je umrl zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil v napadu v hotelu Intercontinental v Beogradu, storilcev pa še niso našli. Iz njegove stranke so sporočili, da bo pogreb v četrtek.
Granić o NEK in LB
12. 01. 2000 19.21
Med odprtimi vprašanji med Hrvaško in Slovenijo bi bilo mogoče takoj rešiti vprašanje NEK in Ljubljanske banke, vprašanje Piranskega zaliva pa šele po volitvah v Sloveniji, je ob predstavitvi svojega programa v Zagrebu dejal Mate Granić, kandidat Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) na bližnjih predsedniških volitvah.
Zanikanje obtožb SFOR
19. 12. 1999 19.16
Hrvaška obveščevalna služba (HIS) je danes kot ''neutemeljene in neprofesionalne'' zavrnila obtožbe mednarodnih mirovnih sil SFOR, ki so minuli petek HIS obtožile, da je v Bosni in Hercegovini vohunila proti mirovnim silam.