pomoč gospodarstva
IMF nakazal Jugoslaviji 65 milijonov dolarjev
21. 09. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) je ZR Jugoslaviji nakazal 65 milijonov dolarjev kot del posojila v višini 259 milijonov dolarjev.
Zgodovinski padec vrednosti delnic
18. 09. 2001 00.00
Po uvodnem zvoncu, ki je označil začetek trgovanja na newyorški borzi, so osrednji indeksi krepko zdrsnili. Največji poraženci so bile po pričakovanju letalske družbe.
55 let Litostroja
14. 09. 2001 00.00
Nekdanji paradni konj sovcialističnega gospodarstva Titovi zavodi Litostroj, sedaj pa neprimerno manjša družba Litostroj, je praznovala 55 let.
Skupina iz Ria podpira Argentino
18. 08. 2001 00.00
Argentina, ki si prizadeva za rešitev hude finančne krize, se lahko zanese na podporo 19-ih latinskoameriških držav, članic t. i. skupine iz Ria, ki se srečuje v Santiagu de Chile.
ZDA čestitala Sloveniji ob 10 obletnici
27. 06. 2001 00.00
Ameriški senat je ta teden z aklamacijo sprejel posebno resolucijo, v kateri je Sloveniji čestital ob deseti obletnici samostojnosti. Kot je danes še sporočilo slovensko zunanje ministrstvo, je resolucijo predlagal republikanski senator iz Ohia George Voinovich, podprli pa so jo senatorji Joseph Biden, Mike DeWine in Tom Harkin.
Širitev EU prinaša novo partnerstvo
19. 04. 2001 00.00
V Gradcu se je danes začel dvodnevni seminar Širitev Evropske unije: Stari sosedje novi partnerji. Slovenija v Evropi - 10 let samostojnosti, ki sta ga odprla deželna glavarka avstrijske Štajerske Waltraud Klasnic in pooblaščenec avstrijske vlade za širitev EU Erhard Busek. Na temo Avstrija - Slovenija - Evropa sta spregovorila avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek.
Putin nasprotuje podržavljanju NTV
09. 04. 2001 00.00
Protesti zaradi prevzema ruske televizijske postaje NTV so se iz Moskve preselili v Sankt Petersburg. Na osrednjem trgu se je zbralo okoli 4.000 ljudi, ki so predsedniku Putinu očitali, da si skuša podrediti neodvisne ruske medije. Predsednik Putin je vrhovno sodišče pozval, naj se izjasni o pravni podlagi za prevzem NTV, ki ga je prejšnji teden izvedel državni energetski gigant Gazprom.
Švedski finančni minister v Sloveniji
03. 04. 2001 00.00
V okviru priprav na bližnje srečanje finančnih ministrov Evropske unije s kolegi iz kandidatk, na katerega so vabljeni tudi guvernerji centralnih bank, je danes na dvodnevni obisk v Ljubljano prispel švedski minister za finance Bosse Ringholm. Najprej se je sestal s premierom Janezom Drnovškom, sledili pa sta še srečanji s finančnim ministrom Tonetom Ropom ter guvernerjem Banke Slovenije Mitjo Gasparijem.
Končan vrh v Stockholmu
24. 03. 2001 00.00
S sporočilom, da Evropska unija polno zaupa v svoj gospodarski potencial ter da je odločena zdržati pritiske globalnega gospodarskega upočasnjevanja in okrepiti lastno konkurenčnost, se je danes v Stockholmu končalo dvodnevno vrhunsko zasedanje petnajsterice. Ob gospodarski strategiji so voditelje dva dni zaposlovale tudi zunanjepolitične teme, predvsem napete razmere v Makedoniji in odnosi z Rusijo, izognili pa se niso tudi krizi, v katero je zaradi slinavke in parkljevke zašlo evropsko kmetijstvo.
Vrh EU v Stockholmu
23. 03. 2001 00.00
Ob strategiji za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva so bile zaostrene razmere v Makedoniji, odnosi z Rusijo in kritične razmere v evropskem kmetijstvu dodatne, a odmevne teme, ki so voditelje držav Evropske unije zaposlovale prvi dan zasedanja v Stockholmu. Sicer pa je bila švedska prestolnica danes gostiteljica še dveh dodatnih vrhunskih srečanj. Vrh EU se je o napetih razmerah v Makedoniji pogovarjal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim, o poglabljanju dvostranskih odnosov pa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Prvi hotel za starejše
23. 03. 2001 00.00
V neposredni bližini Zdravilišča Moravske toplice so odprli nadstandardni hotel za starejše Vivat. Zgradila ga je družba Počitek-užitek iz Moravskih Toplic, katere ustanovitelji so Intering Murska Sobota, Zavarovalnica Triglav in Občina Moravske Toplice, vreden pa je 965 milijonov tolarjev. V njem je prostora za 110 varovancev, bodoči stanovalci pa lahko apartmaje odkupijo, vzamejo v najem ali zakupijo do konca življenja.
Predstavili program Leonardo da Vinci
21. 03. 2001 00.00
V Centru Evropa so danes v sklopu rednih Evropskih sred predstavili program Evropske unije za doživljenjsko izobraževanje Leonardo da Vinci, ki podpira izpopolnjevanje znanj, zmožnosti, veščin in spretnosti, potrebnih za splošno integracijo v delovno življenje. Namenjen je razvijanju trajne in vseobsegajoče aktivnosti za izboljšanje spretnosti za uspešno vključevanje v socialno okolje in večanje možnosti zaposlovanja. Program zajema pet vrst projektov, ki se nanašajo na pet določenih vrst dejavnosti, in sicer Mobilnost, Pilotski projekti, Jezikovna znanja in spretnosti, Mednarodne mreže in Podatkovni material.
Bush in Mori o gospodarstvu
19. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes v Beli hiši sprejel japonskega premiera Jošira Morija, ki je včeraj prispel na obisk v Washington. Bush in Mori se bosta pogovarjala predvsem o gospodarstvu in medsebojnih odnosih, za katere je Bush že med predsedniško kampanjo trdil, da jih je treba izboljšati. Ameriški predsednik se bo najverjetneje tudi uradno opravičil za nesrečno potopitev japonske ribiške ladje minuli mesec nedaleč od Havajev, pri čemer je umrlo devet potnikov in članov posadke.
Sporazum med Slovenijo in Flandrijo
09. 03. 2001 00.00
V Bruslju sta Slovenija in belgijska regija Flandrija na podlagi lani uveljavljenega sporazuma o dvostranskem sodelovanju danes podpisali program sodelovanja v prihodnjih dveh letih, ki predvideva izvajanje skupnih projektov na širokem spektru področij od gospodarstva in kmetijstva do kulture, znanosti in izobraževanja. Flandrija bo za izvajanje programa po pričakovanjih namenila okrog 650.000 evrov.
Za skupno vzpodbujanje turizma
09. 03. 2001 00.00
Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) in Turistična zveza Slovenije (TZS) sta podpisala Dogovor o sodelovanju pri pospeševanju turizma in podjetništva v Sloveniji. Osnovni namen dogovora, ki sta ga podpisala direktorica PCMG Zdenka Kovač in predsednik TZS Marjan Rožič, je okrepiti sodelovanje med PCMG in TZS ter s tem združiti prizadevanja vladnih in nevladnih ustanov pri doseganju skupnih ciljev na področju turizma in podjetništva.
Poročilo State Departmenta o Sloveniji
27. 02. 2001 00.00
Ameriško zunanje ministrstvo je v svetovnem Poročilu o položaju človekovih pravic za leto 2000 Sloveniji podobno kakor pretekla leta namenilo majhno pozornost. Ugotovitve in pripombe State Departmenta glede Slovenije obsegajo skupaj z uvodom le sedem strani, ki jih je moč najti na spletni strani www.state.gov. Mnenje o Sloveniji je predvsem pozitivno, kljub temu pa so izpostavljene nekatere pomanjkljivosti, predvsem glede nasilja nad ženskami, podeljevanjem državljanstva, počasne denacionalizacije in po novem tudi trgovanja z ljudmi. State Department pri slednjem ugotavlja, da je zanimanje policije za ta problem omejeno, vlada pa nima programov za preprečevanje trgovanja z ljudmi ali pomoč žrtvam, prav tako pa ni nevladne organizacije, ki bi se ukvarjala posebej s tem.
Gospodarstveniki ponovno v Beograd
29. 01. 2001 00.00
V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije je danes v Beograd odpotovala številčna delegacija pod vodstvom predsednika GZS Jožka Čuka, ki jo sestavlja 40 predstavnikov večjih slovenskih podjetij. V okviru obiska naj bi predstavniki slovenske in jugoslovanske gospodarske zbornice podpisali tudi sporazum o medsebojnem sodelovanju. V Beograd pa se danes prav tako, v organizaciji dveh zasebnih podjetij, odpravlja 70-članska gospodarska delegacija 32 slovenskih podjetij.
Gospodarstveniki ponovno v Beograd
28. 01. 2001 00.00
V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije bo jutri v Beograd odpotovala številčna delegacija pod vodstvom predsednika GZS Jožka Čuka, ki jo sestavlja 40 predstavnikov večjih slovenskih podjetij. V okviru obiska naj bi predstavniki slovenske in jugoslovanske gospodarske zbornice podpisali tudi sporazum o medsebojnem sodelovanju. V Beograd pa se prav tako jutri v organizaciji dveh zasebnih podjetij odpravlja 70-članska gospodarska delegacija 32 slovenskih podjetij.
Delovni pogovor o poslovanju z ZRJ
27. 11. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije je danes organizirala delovni pogovor z direktorji slovenskih podjetij, ki že poslujejo in ki želijo poslovati z ZRJ. Na pogovoru sta zunanji minister Peterle ter državni podsekretar na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj (MEOR) slovenskim podjetjem predstavila trenutne aktivnost RS na področju vzpostavljanja odnosov z ZRJ.
Zanimanje slovenskih podjetij za Egipt
22. 11. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) namenja zadnji dve leti veliko pozornosti sodelovanju z egiptovskim gospodarstvom. Da bi vsaj posredno vplivala na povečanje blagovne menjave med Slovenijo in Egiptom, pripravlja GZS srečanja predstavnikov slovenskih podjetij s predstavniki egiptovskega gospodarstva. Eno takšnih je bil današnji Informativni dan o Egiptu v prostorih GZS, kjer so se predstavniki prek 20 slovenskih podjetij ter predstavnika ministrstva za zunanje zadeve ter za ekonomske odnose in razvoj srečali z ekonomskim svetnikom egiptovskega veleposlaništva na Dunaju Ahmedom Nasserjem. Ta je najprej predstavil prednosti in slabosti egiptovskega gospodarstva, nato pa svetoval predstavnikom slovenskih podjetjih v zvezi s konkretnimi problemi pri prodiranju na egiptovski trg.
Direktorji o težavah pri poslovanju z ZRJ
22. 11. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije (GSZ) je danes pripravila delovni pogovor z direktorji slovenskih podjetij, ki že poslujejo in ki želijo poslovati z ZRJ. Trenutne aktivnosti Slovenije na področju vzpostavljanja odnosov z ZRJ sta predstavila minister za zunanje zadeve Lojze Peterle ter državni podsekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Bojan Škoda, podpredsednica GZS Marta Kos pa je pojasnila, kaj trenutno na tem področju počne GZS.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Podjetja niso zbrala dovolj sredstev
11. 10. 2000 00.00
Nemška podjetja ne bodo sama zmogla zbrati dogovorjenih petih milijard nemških mark za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma, je danes za nemško izdajo Financial Times Deutschland dejal tiskovni predstavnik sklada nemškega gospodarstva Wolfgang Gibowski. Na pomoč je pozval tudi državna podjetja. Nad njegovo izjavo se je že začudil češki posebni odposlanec v skladu za prisilne delavce Jiri Sitler, ki je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa spomnil, da so švicarske banke za podoben namen zbrale 1,2 milijarde ameriških dolarjev (oziroma približno 2,5 milijarde nemških mark)".
GZS pozdravlja spremembe v ZRJ
10. 10. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije pozdravlja politične spremembe v Zvezni republiki Jugoslaviji in pričakuje, da bodo jugoslovanske oblasti čimprej začele vzpostavljati tudi pogoje za gospodarsko sodelovanje s tujino.
Peterle v Sarajevu
30. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj v Sarajevu, v okviru delovnega obiska skupaj s predstavniki slovenskega gospodarstva, sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem. Petritsch je pohvalil prizadevanje Slovenije in Mednarodnega sklada za razminiranje in žrtve min (ITF), ki uspešno lobira za pridobivanje tujih sredstev za odstranjevanju protipehotnih min. Razminiranje je namreč eden izmed bistvenih dejavnikov pri vračanju beguncev. Peterle je sogovorniku obljubil, da bo Slovenija pomoč nudila še naprej, da bo posebno pozornost namenila gospodarskim stikom med državama in bo še naprej izobraževala kadre v državnih organih BiH. Minister Peterle se je srečal še s predsedujočim predsedstva BiH Alijem Izetbegovićem, ki je še posebej izpostavil težaven proces sprave med narodi in pri tem menil, da je potrebno zavrniti načelo kolektivne krivde.
IMF o svojih nalogah, nafti in evru
25. 09. 2000 00.00
V Pragi se je včeraj sestal denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMF), najvišji politični organ organizacije, da bi določil glavne naloge IMF in rešil vprašanje visokih cen nafte in nestabilne evropske valute evra. Odbor je poudaril, da lahko trenutne cene nafte škodijo svetovni gospodarski rasti.
Prve ocene škode požara
06. 09. 2000 00.00
Požar v velenjskem Gorenju je ena največjih katastrof tamkajšnjega gospodarstva. Podjetje, ki več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v tujino in se mu je zadnje čase obrnilo na bolje je od včeraj na tleh. Pogorel je eden največjih in najpomembnejših obratov, na katerem sloni celotna Gorenjeva proizvodnja. Gmotne škode, ki je v požaru nastala, danes še ni mogoče natančno oceniti, po prvih podatkih naj bi znašala nekaj milijard tolarjev. Do tal je pogorel proizvodni obrat za galvanizacijo, k sreči pa so gasilci požar uspeli pravočasno zajeziti, tako da povsem nova tovarna HZA, ki je neposredni bližini ni bila poškodovana. Poleg škode, ki je nastala s požarom pa bo precej škode tudi zaradi zaustavitve proizvodnje v velenjskem Gorenju, kjer sicer dnevno proizvedejo več kot 6000 gospodinjskih aparatov. Proizvodnja kljub temu ne bo stala. Zalog naj bi bilo še za nekaj dni, medtem pa vodstvo podjetja že mrzlično išče nove kooperante doma in v tujini, pri katerih bi lahko galvanizirali dele za gospodinjske aparate. Zaenkrat je brez dela vsaj za nekaj mesecev ostalo več kot 300 ljudi, medtem ko usoda skoraj 5000 drugih delavcev zaradi morebitnega pomanjkanja sestavnih delov, če vedno visi na nitki. Na pomoč bo najverjetneje priskočila tudi država. Pogoreli obrat je danes zgodaj zjutraj obiskal tudi minister za gospodarske zadeve Jože Zagožen in zatrdil, da država Gorenju bo pomagala. Dodatna nevarnost 
125 milijonov evrov pomoči Turčiji
02. 07. 2000 15.58
Evropska investicijska banka (EIB) je odobrila 125 milijonov evrov pomoči za podporo privatnemu sektorju gospodarstva v Turčiji, je v izjavi za tisk zapisala banka. Z denarno pomočjo EU naj bi Turčija pospešila hitrejšo obnovo prizadetih območij. Posojilo je del programa EIB za pomoč v potresih prizadetim območjem.
Albanska vlada ne podpira skrajništva
21. 03. 2000 16.23
Albanski zunanji minister Paskal Milo je danes v Berlinu zagotovil, da albanska vlada zavrača vse oblike skrajništva in idejo velike Albanije preko njenih državnih meja. Po pogovoru z nemškim kolegom Joschko Fischerjem je Milo poudaril, da je to uradno stališče albanske vlade.