pomoč vlade
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Sodišče za vojne zločine v Sierri Leone
15. 08. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je danes odobril ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za sojenje obtoženim vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Sierri Leone. Članice VS so soglasno izglasovale resolucijo, ki upošteva prošnjo vlade Sierre Leone za pomoč ZN pri ustanovitvi posebnega sodišča za sojenje zločincem v državi.
Spopadi z islamisti v nekdanjih sovjetskih republikah
11. 08. 2000 00.00
V spopadih med vladnimi silami in oboroženimi skupinami islamskih skrajnežev v treh srednjeazijskih državah - Kirgizistanu, Uzbekistanu in Tadžikistanu - je bilo danes ranjenih in ubitih več ljudi, so poročale ruske tiskovne agencije. Uzbekistanski notranji minister Zakir Almatov je sporočil, da so vladne sile uspele razbiti skupino 70 islamistov, ki so se v ponedeljek iz Tadžikistana namestili v redko poseljenem goratem območju. Dodal je, da je bilo v teh spopadih v noči na petek ubitih pet vladnih vojakov, več pa ranjenih, da pa so uspeli "uničiti večino teroristov", ki so se v manjših skupinah razpršili po gorah. Kirgizistanske vladne sile pa so davi skupini od 30 do 40 tadžikistanskih islamistov preprečile prečkanje Kirgizistana. Kot je sporočilo predsedstvo, se je skupina po vsej verjetnosti skušala prebiti v Uzbekistan na pomoč prvi skupini. V spopadih sta bila ranjena najmanj dva kirgizistanska vojaka. Ruske sile, ki so nameščene na meji med Tadžikistanom in Afganistanom, pa so v noči na petek preprečile vdor skupini kakih 40 islamskih upornikov iz Afganistana v Tadžikistan. Prišlo je do izmenjave strelov, vendar žrtev ni bilo. Tudi ta skupina naj bi se namenila pomagat kolegom v Uzbekistan.
Začetek novega obdobja med ZDA in Hrvaško
10. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je danes v Washingtonu sestala s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, premierom Ivico Račanom in zunanjim ministrom Toninom Piculo. Mesić je ob tej priložnosti Albrightovi izročil visoko hrvaško odličje za njen prispevek k demokratičnim spremembam in reševanju krize v Jugovzhodni Evropi. Albrightova je dejala, da pomeni obisk hrvaških predstavnikov začetek novega obdobja v odnosih med ZDA in Hrvaško.
Greenpeace objavil letno poročilo
10. 08. 2000 00.00
Mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace je danes v Amsterdamu objavila letno poročilo in predstavila program za pospeševanje razvoja trajnih tehnologij, ki bodo ponujale rešitev za gospodarski razvoj, prijazen do okolja. Greenpeace bo sprožil razpravo o vlogi znanosti in tehnologije v prihodnosti, ki pa se je vlade izogibajo, je ob tej priložnosti dejal predsednik organizacije Thilo Bode.
Nova direktorica urada za žensko politiko
03. 08. 2000 15.11
Danes so na Uradu za žensko politiko predstavili dosedanje delo urada pod vodstvom direktorice Vere Kozmik, ki se te dni poslavlja. Na čelu urada je bila sedem let in pol. Zaradi menjave vlade in posledično kadrovskih menjav v državni upravi, prihaja na urad nova direktorica Mira Olup Umek. Mira Olup Umek je upokojenka, do upokojitve pa je delala na RTV kot organizatorka dela. Zadnja štiri leta je članica Mednarodnega združenja žena Slovenije in podpredsednica upravnega odbora ženske zveze združene stranke SLS + SKD.
5,3 milijarde dolarjev za OI 2004
26. 07. 2000 15.56
Grška vlada bo namenila 5,3 milijarde ameriških dolarjev različnim projektom, povezanih z letnimi olimpijskimi igrami v Atenah leta 2004. Organizacijski komite iger bo neposredno prejel 1,8 milijarde dolarjev, preostali znesek pa bo namenjen izboljšanju infrastrukture v Atenah in drugod po Grčiji. Omenjena finančna sredstva naj bi v največji meri namenili za posodobitev železniške in cestne infrastrukture v Atenah, s čimer naj bi bistveno izboljšali prometno stanje v grški prestolnici, ki ga nekateri opisujejo kot popoln kaos.
Komentarji vodij poslanskih skupin
26. 07. 2000 10.09
<img src=/resslike/Anderlic1.jpg alt=''Anderlič'' HSPACE=10 VSPACE=5 align=left > <B>Anderlič: </B><I>Sprejem spremembe ustave pomeni veliko za razvoj demokracije</I>
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Bajuk sprejel don Pierina
21. 07. 2000 15.35
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes sprejel italijanskega duhovnika don Pierina Gelminija. V pogovoru je premier pokazal veliko zanimanje za delo don Pierina in mu izrekel priznanje za njegovo zavzemanje in za izvirni način zdravljenja mladih, zasvojenih z mamili. Don Pierino je gostitelja seznanil s svojimi novimi načrti, kako želi pomagati več tisoč mladim Slovencem, ki so zaradi odvisnosti od mamil pri njemu poiskali pomoč, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Požari še ogrožajo Evropo
14. 07. 2000 20.15
Z juga Evrope še vedno poročajo o požarih. V Grčiji so zaradi več kot stotih novih že zaprosili za pomoč tujine, premier Simitis je razmere v državi označil kot izredno nevarne. Najhujši požari divjajo na Peloponezu in v predmestju Aten.
Nadaljevanje razprave o zaščitnem zakonu
05. 07. 2000 16.44
V italijanski poslanski zbornici se nadaljuje razprava o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino. Poslanci so najprej obravnavali pripombe k 16. členu, ki govori o financiranju manjšinskih organizacij in dejavnosti.
Clintonova zahvala Drnovšku
22. 06. 2000 19.33
Ameriški predsednik Bill Clinton je nekdanjemu slovenskemu premieru Janezu Drnovšku poslal pismo, v katerem se mu je zahvalil za uspešno vodenje slovenske vlade v minulih osmih letih, so danes sporočili iz Liberalne demokracije Slovenije.
Obnovljen jez v Slapah na Dravinji
21. 06. 2000 19.29
Novi minister za okolje in prostor Andrej Umek se je danes udeležil slavnostnega odprtja obnovljenega jezu v Slapah na Dravinji v občini Majšperk, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor (MOP). Poljska vlada je Sloveniji kot pomoč pri poplavah, ki so državo prizadele jeseni pred dvema letoma, namenila 50.000 dolarjev. Donacijo poljske vlade je MOP v skladu z dogovorom s poljskim veleposlaništvom - otvoritve se je udeležil tudi poljski veleposlanik v Sloveniji Maciej Szymanski - namenilo za sofinanciranje obnove jezu v Slapah na povodju Dravinje, ki je v Sloveniji eno slabše urejenih.
Državljanska vojna na Salomonovih otokih
07. 06. 2000 21.22
Po nedavnem vojaškem udaru na Salomonovih otokih je mednarodna skupnost upornike pozvala naj ustavijo spopade. Na največjem otoku Guadalcanal so namreč med paravojaškimi skupinami domačinov in priseljencev izbruhnili najhujši boji doslej.
Pomoč Kambodži
01. 06. 2000 19.43
Kambodža, ki jo je več let pretresala državljanska vojna in gospodarska kriza, bo od mednarodne skupnosti za prihodnje leto prejela finančno pomoč v višini 548 milijona dolarjev, kar je za 48 milijonov dolarjev več, kot je zaprosila Kambodža, je v Parizu pred dnevi sporočila Svetovna banka. V Parizu so odločitev za pomoč tej azijski državi pojasnili z dejstvom, da so gospodarske in politične reforme v Kambodži na dobri poti, odločnost kamboške vlade za uresničitev obljubljenih sprememb pa je jasno vidna.
Svetovna banka bo pomagala Kambodži
28. 05. 2000 20.42
Kambodža, ki jo je več let pretresala državljanska vojna in gospodarska kriza, bo od mednarodne skupnosti za prihodnje leto prejela finančno pomoč v višini 548 milijona dolarjev, kar je za 48 milijonov dolarjev več, kot je zaprosila Kambodža, je v Parizu pred dnevi sporočila Svetovna banka.
Delegacija Slovenije prispela v Sarajevo
19. 05. 2000 08.45
V bosansko-hercegovsko prestolnico Sarajevo je prispela 150-članska slovenska vladno-gospodarska delegacija pod vodstvom v.d. podpredsednika vlade Marjana Podobnika. Delegacija, v kateri sta tudi v.d. ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj ter v.d. ministra za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur, se bo udeležila Dneva Slovenije, v sklopu katerega bodo potekali pogovori z vladnimi predstavniki Federacije BiH in Savom Lončarjem, predsednikom Republike Srbske. V Sarajevu se bo slovenska delegacija udeležila tudi gospodarskega foruma, Marjan Podobnik pa bo odprl kmetijski inštitut na Butmirju.
Guvernerji centralnih bank v Ljubljani
18. 05. 2000 19.50
Danes so se v Ljubljani zbrali guvernerji treh centralnih bank iz nekdanje Jugoslavije, Slovenije, Hrvaške in Bosne. Enotno sporočilo vseh je, da bo več denarja v denarnice prebivalcev ljudi na tem območju prinesla le politična in ekonomska stabilnost.
Denarna pomoč za Črno goro
16. 05. 2000 07.51
Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten je včeraj v Podgorici sporočil, da bo Črna gora dobila 55 milijonov evrov denarne pomoči za podporo črnogorski vladi. Po srečanju s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in drugimi visokimi uradniki je Patten še povedal, da je partnerstvo EU in Črne gore ''dobro in uspešno''.
Kriza v Sierri Leone se zaostruje
10. 05. 2000 20.53
Na tisoče prebivalcev Sierra Leone v strahu pred napadi uporniške Revolucionarne združene fronte beži proti prestolnici Freetown, ki je pod nadzorom vladne vojske. V rokah upornikov je še vedno kakih 500 pripadnikov modrih čelad. Vojaki, ki jih je v svojo nekdanjo kolonijo poslala Velika Britanija, pa so iz države doslej evakuirali 300 Evropejcev.
Pomoč tistim, ki ne morejo najti zaposlitve
05. 05. 2000 08.02
Neka Britanka, ki tehta 178 kilogramov, je od britanske vlade dobila 100 funtov, ker je trdila, da ji njena teža preprečuje, da bi našla službo. 32-letna Amanda Saxon je denar dobila od vladne službe, ki je pristojna za pomoč tistim, ki ne morejo najti zaposlitve, vendar nikoli doslej še niso imeli takšnega primera. Amanda je z denarjem, ki ga je prejela od vlade, plačala shujševalno kuro, kar je bila dobra naložba, saj je doslej shujšala za 84 kilogramov. Medtem ko čaka na stalno zaposlitev, brezplačno dela v trgovini, ki prihodek namenja dobrodelnim organizacijam.
TV Srbija o Jelinčičevem obisku
20. 04. 2000 07.56
Televizija Srbija je v sredinem osrednjem dnevniku poročala o torkovem obisku predsednika Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmaga Jelinčiča v Beogradu, ki je tamkajšnjemu Kliničnemu centru dr. Dragiša Mišović izročil človekoljubno pomoč za njegovo otroško bolnišnico.
Ribičič pojasnjuje pomoč Hrvatom
18. 04. 2000 20.31
Novica o sodelovanju profesorja pravne fakultete in poslanca Cirila Ribičiča pri pripravi nove hrvaške ustave je v sosednji državi dvignila veliko prahu. O tem je za POP TV spregovoril tudi Ribičič, ki je poudaril, da je svetoval izključno kot strokovnjak za ustavnopravna vprašanja. Ob tem pa so se nekateri njegovi napotki vezali tudi na aktualno politično sedanjost pri nas.
Na Madžarskem razglasili izredno stanje
10. 04. 2000 21.27
Na severovzhodu Madžarske, kjer je zaradi visoke gladine rek ogroženih več naselij, so madžarske oblasti razglasile izredno stanje. Medtem ko za prihodnje dni napovedujejo nove poplave, pa je romunski predsednik Emil Constantinescu za sredo sklical sestanek vrhovnega obrambnega sveta. Romunske oblasti so tudi napovedale, da nameravajo pri odpravi škode zaprositi za pomoč članic NATO. Prostovoljci na več mestih gradijo nasipe za zaščito naselij pred poplavami, je danes poročala madžarska tiskovna agencija MTI.
Podobnik spet o medvedih
30. 03. 2000 21.01
Ribnico je danes obiskal podpredsednik vlade Marjan Podobnik in tam ponovno spregovoril o medvedih. Po zadnjem napadu medvedke na domačina v okolici Ribnice, so namreč tudi te zveri očitno vstopile v predvolilni boj. Ravno na Podobnikovo pobudo je tudi vlada sprejela nekatere ukrepe za pomoč ljudem, ki jih ogrožajo vse številčnejši medvedi.
Rupel sprejel delegacijo vlade Federacije BiH
27. 03. 2000 20.23
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je danes sprejel delegacijo vlade Federacije BiH, ki jo vodi predsednik Edhem Bičakčić.