pomoč. mednarodni
Nadaljevanje Nujne žetve
08. 09. 2001 00.00
Albanski skrajneži so v drugi fazi Natove operacije Nujna žetev predali 160 kosov orožja ter oklepno vozilo, ki so ga zaplenili makedonski vojski.
Georgievski vztraja pri začetku postopka
05. 09. 2001 00.00
Makedonski premier Georgievski je poslance sobranja pozval, naj glasujejo za začetek postopka spreminjanja ustave, sicer utegne državo doleteti tihi bojkot mednarodne skupnosti.
Varnostni svet za mir
31. 08. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, v kateri se je zavezal k zgodnjim in učinkovitim ukrepom za preprečevanje spopadov, za kar bi uporabili vsa sredstva, ki so na razpolago.
Avstralija ne popušča
30. 08. 2001 00.00
Avstralske oblasti so sporočile, da bodo, če bo potrebno, norveško tovorno ladjo, ki je v nedeljo na krov sprejela 400 pretežno afganistanskih beguncev, iz svojih voda odstranili tudi s silo. Proti ladji pa je krenilo več ladij avstralske mornarice.
Nova Zelandija zavrača begunce
29. 08. 2001 00.00
Novozelandska premierka Helen Clark je zanikala, da je ponudila pomoč za rešitev drame z begunci.
Skupina iz Ria podpira Argentino
18. 08. 2001 00.00
Argentina, ki si prizadeva za rešitev hude finančne krize, se lahko zanese na podporo 19-ih latinskoameriških držav, članic t. i. skupine iz Ria, ki se srečuje v Santiagu de Chile.
Donatorska konferenca za ZRJ
29. 06. 2001 00.00
Na prvi donatorski konferenci za ZR Jugoslavijo v Bruslju je več kot 40 sodelujočih držav in mednarodnih finančnih institucij obljubilo, da bo za nujno gospodarsko pomoč državi še v tem letu namenilo 1,28 milijarde dolarjev pomoči.
Slovenija in BiH sklenili sporazum
30. 05. 2001 00.00
V okviru dvodnevnega obiska v Bosni in Hercegovini je gospodarska ministrica Tea Petrin v Sarajevu z ministrico za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH Azro Hadžiahmetović podpisala sporazum med Slovenijo in BiH o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, ki je bil dokončno usklajen in parafiran 21. marca letos v Ljubljani. Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Renata Vitez, pristojna za področje ekonomskih odnosov s tujino, pa je prav tako danes podpisala sporazum med slovensko vlado in Svetovno banko o projektu podpore razvoju podjetij na Balkanu. V okviru obiska, ki ga slovenska delegacija končuje danes popoldne, je ministrica Petrinova tudi predavala na ekonomski fakulteti v Sarajevu na temo razvoja Slovenije v smeri nove ekonomije.
Sklenili spomladansko srečanje IMF in WB
30. 04. 2001 00.00
V Washingtonu se končuje spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB). Mednarodni finančni in monetarni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) in razvojni odbor Svetovne banke sta v skupni izjavi ob koncu spomladanskih srečanjih izrazila zavezanost prizadevanjem za odpravo svetovne revščine oziroma pomoči najmanj razvitim državam.
IMF in SB bosta pomagali Turčiji
27. 04. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) načrtujeta dodelitev 10 milijard ameriških dolarjev pomoči Turčiji kot pomoč pri reševanju gospodarske krize v tej državi, je na novinarski konferenci v Washingtonu povedal turški minister za gospodarstvo Kemal Dervis. Pomoč bo Turčiji dodeljena v prihodnjih 14 dneh, je še dejal. Tiskovna predstavnica IMF Conny Lotze pa je za turško tiskovno agencijo Anatolija potrdila, da so priprave za dodelitev pomoči Turčiji v zaključni fazi.
Krstevski v Ljubljani
23. 04. 2001 00.00
S pogovorom z ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem in nato z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom je podpredsednik makedonske vlade Zoran Krstevski danes začel dvodnevni obisk v Ljubljani. O vsebini pogovorov je slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar za 24 ur povedal: "Obisk je namenjen predvsem spoznavanju naših izkušenj v organizaciji državne uprave ter nekaterih drugih področij, ki zahtevajo izpeljavo potrebnih reform. S tega stališča sodim, da je za Slovenijo izredno pomembno, da svoje izkušnje deli z državami, ki so nastale na področju nekdanje Jugoslavije." O krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama se bo Krstevski, ki je ob evropskih zadevah pristojen tudi za gospodarstvo, popoldne pogovarjal še z ministrico za gospodarstvo Teo Petrin.
Novosti za otroke
03. 04. 2001 00.00
Pri Založbi Mladinska knjiga sta izšli dve novi knjižni deli za otroke: v zbirki Velika slikanica je izšla avtorska slikanica Mojce Osojnik, Cicibanova zbirka pa je bogatejša za glasbene pravljice z naslovom Bakreni prstan, ki jo je napisala Slavica Remškar, uglasbila Katja Virant Iršič, ilustracije pa so prispevali Matjaž Schmidt, Alenka Sottler in Svjetlan Junakovič. Po predstavitvi novitet je vodja knjigarne Konzorcij Alenka Klemenc opozorila še na letošnji bolonjski sejem in na izbor, ki ga bodo že devetič zapored predstavili na domačem sejmu Bologna po Bologni.
Državni sekretar Golob v Ženevi
21. 03. 2001 00.00
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Ignac Golob v Ženevi vodi slovensko delegacijo na 57. zasedanju komisije ZN za človekove pravice. V današnjem govoru na zasedanju je Golob, kot so sporočili z MZZ, predstavil stališča in glavne dejavnosti Slovenije na področju zaščite človekovih pravic ter poudaril privrženost Slovenije univerzalnosti, nedeljivosti in soodvisnosti človekovih pravic.
Predstavili program Leonardo da Vinci
21. 03. 2001 00.00
V Centru Evropa so danes v sklopu rednih Evropskih sred predstavili program Evropske unije za doživljenjsko izobraževanje Leonardo da Vinci, ki podpira izpopolnjevanje znanj, zmožnosti, veščin in spretnosti, potrebnih za splošno integracijo v delovno življenje. Namenjen je razvijanju trajne in vseobsegajoče aktivnosti za izboljšanje spretnosti za uspešno vključevanje v socialno okolje in večanje možnosti zaposlovanja. Program zajema pet vrst projektov, ki se nanašajo na pet določenih vrst dejavnosti, in sicer Mobilnost, Pilotski projekti, Jezikovna znanja in spretnosti, Mednarodne mreže in Podatkovni material.
NASA in RAKA se prepirata zaradi Tita
20. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se pripravljata na polet na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta zavrnila udeležbo na enotedenskem treningu v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC) v Houstonu. Tako protestirata zaradi izključitve prvega vesoljskega turista, ameriškega poslovneža Dennisa Tita, iz njune posadke.
Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.
ITF danes praznuje
12. 03. 2001 00.00
Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, danes praznuje tretjo obletnico obstoja. V tem kratkem času je skladu uspelo postati najuspešnejši zunanjepolitični in humanitarni projekt samostojne Slovenije, zato ne preseneča, da tuje goste pogosto odpeljejo na ekskurzijo na Ig, kjer ima ITF sredi minskih poligonov svoj sedež.
Visoka komisarka ZN ob dnevu žensk
07. 03. 2001 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson je pred mednarodnim dnevom žensk pozvala vse države k reviziji zakonov in svoje politike do žensk, še posebej pripadnic določenih marginaliziranih skupin. Zahtevala je, da države še posebno pozornost posvetijo specifičnim potrebam domorodk, begunk, migrantk in žrtev trgovine z belim blagom, rasno diskriminiranim pa zagotovijo mehanizme za pritožbe in pomoč.
Stabilnost je strateški interes Slovenije
12. 02. 2001 00.00
Trajni mir v Jugovzhodni Evropi kot tudi politična in gospodarska stabilnost te regije sta ključnega pomena za Slovenijo, saj sta od njih odvisni tudi njena nacionalna varnost in gospodarski razvoj, je poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel danes na Brdu pri Kranju, kjer poteka srečanje vodij delovnih skupin prvega delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo. Slovenija bo popoldne od Romunije za šest mesecev uradno prevzela sopredsedovanje delovnemu omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Sarajevo bo kandidiralo za OI 2010
07. 02. 2001 00.00
Glavno mesto Bosne in Hercegovine Sarajevo bo kandidiralo za prireditelja zimskih olimpijskih iger leta 2010. Mestne oblasti so v torek potrdile, da namerava Sarajevo kandidirati za organizacijo OI, obenem pa so zaprosile vse dosedanje prireditelje zimskih olimpijskih iger, da bi prizorišču OI 1984 finančno priskočili na pomoč.
Joseph Kabila v VS
03. 02. 2001 00.00
Po sestanku z generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Annanom v New Yorku, se je predsednik Demokratične Republike Kongo Joseph Kabila včeraj udeležil še seje Varnostnega sveta, ki je bila posvečena mirovnemu procesu v njegovi državi. Kabila je v govoru pred člani VS izrazil pripravljenost za začetek političnega dialoga s sovražniki, ki jih je ob tem pozval, naj storijo enako.
Bohinc sprejel Jeleniča
02. 02. 2001 00.00
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc se je z generalnim sekretarjem Rdečega križa Slovenije Mirkom Jeleničem danes pogovarjal o možnostih sodelovanja RKS pri skrbi za azilante, saj je ta pri ustvarjanju človeških pogojev za nastanitev tujcev v Sloveniji z notranjim ministrstvom uspešno sodeloval že do sedaj. Jelenič je azilantskim otrokom v zbirnem centru v Šiški izročil tudi humanitarno pomoč, tamkajšnje otroke je obdaril z igračami, slaščicami in otroškimi oblačili, so sporočili iz RKS.
Slovenske aktivnosti v Paktu stabilnosti
27. 12. 2000 00.00
Slovenija bo v prvi polovici leta 2001 sopredsedovala delovnemu omizju demokratizacija in človekove pravice v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo. V sklopu tega omizja je Slovenija že v letu 2000 v sodelovanju s Svetom Evrope vodila delovno skupino za človekove pravice in manjšine, podporo pa sta dobila dva slovenska projekta: ustanovitev mednarodnega centra za medetnične odnose in manjšine ter mednarodne podiplomske šole ekonomije za južno in jugovzhodno Evropo.
Simpozij o pravnem sodelovanju
07. 12. 2000 00.00
Na ljubljanski pravni fakulteti se je začel dvodnevni mednarodni simpozij o pravnem izobraževanju v novem tisočletju, ki ga v sodelovanju z American Bar Association - Central Eastern European Law Initiative (ABA) organizira Pravna fakulteta v Ljubljani. Na njem sodelujejo predstavniki nekaterih ameriških univerz in univerz iz držav nekdanje Jugoslavije, ljubljanska Pravna fakulteta pa ima pri tem vlogo mentorja. Med sklepi simpozija bosta predvidoma tudi uvedba novega predmeta pravna etika in pravna pomoč kot študijska obveznost študentov, je povedal dekan pravne fakultete Janez Kranjc.
Visoka komisarka ZN na obisku v Pekingu
20. 11. 2000 00.00
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice pri Združenih narodih Mary Robinson je davi prispela v Peking. Med dvodnevnim obiskom se bo Robinsova sestala s predsednikom republike in sekretarjem KP Jiang Zeminom in podpredsednikom vlade Qian Qichenom. Pred prihodom visoke komisarke so na sedežu ZN v Ženevi izrazili upanje, da bo Robinsova v Pekingu podpisala sporazum o tehničnem sodelovanju, ki med drugim predvideva usposabljanje kitajskega vojaškega, policijskega in pravnega osebja. V skladu z novim sporazumom naj bi ZN Kitajski nudili tudi svetovalno pomoč pri uskladitvi zakonodaje z mednarodnimi standardi o človekovih pravicah.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Ebola še naprej pustoši po Ugandi
19. 10. 2000 00.00
Smrtonosna epidemija ebole je v Ugandi doslej zahtevala že 41 smrtnih žrtev, najmanj 111 oseb pa je obolelih za to kužno boleznijo, so sporočili iz ugandskega ministrstva za zdravstvo. V Ugando medtem prihaja pomoč tako iz mednarodnih organizacij kot iz nekaterih držav. Na prizadeta območja so že prispeli številni mednarodni strokovnjaki, ki naj bi ugandskim oblastem pomagali zajeziti epidemijo.
Mednarodni dan boja proti revščini
18. 10. 2000 00.00
Na sedežu ZN so se z različnimi prireditvami spomnili 17. oktobra, Mednarodnega dneva boja proti revščini, generalni sekretar ZN Kofi Annan in predsednik Generalne skupščine Harri Holkeri pa sta ob tem dala posebni izjavi. Med dogodki ob dnevu boja proti revščini, ki ga je Generalna skupščina razglasila leta 1992, je bil tudi zaključek Svetovnega pohoda žensk 2000, ki se je začel letos marca v Ženevi in zajel predstavnice in predstavnike iz 5.000 nevladnih organizacij iz 159 držav sveta. Udeleženke pohoda so nameravale generalnemu sekretarju ZN predati posebno peticijo z več kot dvema milijonoma podpisov za učinkovitejše ukrepe v boju proti revščini. Namesto Annana, ki se je mudil v Egiptu, jih je sprejel predsednik Generalne skupščine Holkeri. "Svetu ne primanjkuje dobrih namenov za odpravo revščine, kot je razvidno tudi iz sklepov vrha tisočletja in svetovnega vrha za družbeni razvoj iz leta 1995. Vendar do danes nismo storili dovolj in število revnih še naprej narašča, namesto da bi upadalo," je izjavil Holkeri. Tudi Annan je v svoji poslanici izpostavil, da svetu ne primanjkuje znanja in sredstev za odpravo revščine, ampak volje. "Na strani razvitih to pomeni zmanjšanje dolga, odpravo zaščitnih carin pred uvozi iz revnih držav in več sredstev za razvojno pomoč. Na strani držav v razvoju boj proti korupciji, končanje spopadov in vzpostavitev dobrega vladanja," je zapisal Annan.
Bajukova razlaga ni prepričala predsednika Kučana
12. 10. 2000 00.00
Predsednik Kučan je danes odgovoril na pismo premierja Bajuka. Ta je pred dnevi Kučanu pisno obrazložil, zakaj se je ponovno obrnil na Beneško komisijo. Kučan je v odgovoru Bajuku med drugim zapisal: "Vaše navedbe me niso prepričale. Vaše drugo obračanje na Beneško komisijo po razpisu volitev kaže dvom in nezaupanje v slovensko ustavnopravno ureditev in v državni zbor. Beneška komisija bi morala biti obveščena tudi o tem, da so trije nekdanji ustavni sodniki, ki soodločali o referendumu v zvezi z volilnim sistemom, danes ministri".
GZS pozdravlja spremembe v ZRJ
10. 10. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije pozdravlja politične spremembe v Zvezni republiki Jugoslaviji in pričakuje, da bodo jugoslovanske oblasti čimprej začele vzpostavljati tudi pogoje za gospodarsko sodelovanje s tujino.