pomožni
Don Pierino odprl novo skupnost Srečanje
24. 07. 2000 08.54
Na Razborju pod Lisco so včeraj popoldne odprli novo skupnost Srečanje, prvo v srednjem in vzhodnem delu Slovenije. Staro šolo na Razborju, ki so jo obnavljali dober mesec in pol, včeraj ob navzočnosti ustanovitelja skupnosti Srečanje don Pierina Gelminija blagoslovil pomožni mariborski škof Anton Stres. Zbrane sta na otvoritveni slovesnosti med drugim pozdravila tudi soproga predsednika republike Štefka Kučan in Boris Rostohar, predstavnik Lions kluba Krško, ki je pri gradnji skupnosti tudi ves čas pomagal. Od včeraj dalje je v šoli za zdravo življenje, kot skupnost sami imenujejo, šest mladih slovenskih fantov, kasneje pa naj bi bilo v program centra vključenih od 10 do 15 slovenskih fantov.
V Ogleju več tisoč slovenskih romarjev
27. 05. 2000 16.27
Več tisoč slovenskih romarjev, ki so jih vodili slovenski škofje z ljubljanskim nadškofom Francom Rodetom na čelu, se je danes zbralo pri sveti maši v romarskem središču v starokrščanski baziliki v Ogleju. Svetoletno romanje slovenske Cerkve v jubilejnem letu 2000 v Oglej, ''mater mnogih Cerkva'', nosi naslov Svetoletno romanje h koreninam naše vere.
Odprli finančni sejem Kapital 2000
17. 05. 2000 20.59
V Cankarjevem domu so včeraj odprli letošnji finančni sejem <A HREF=''http://www.infos.si/infos/k2000/kapital2000.html'' target=_blank> Kapital</A>. V uvodnem delu tridnevne prireditve so razglasili ''naj'' finančnika in ''naj'' direktorja po izboru slovenskih menedžerjev in novinarjev. Laskava naslova sta letos pripadla predsednici uprave SKB banke Cvetki Selšek in predsedniku uprave novomeške Krke Milošu Kovačiču.
Simfoniki RTV Slovenije v Mariboru
19. 02. 2000 09.40
V Unionski dvorani v Mariboru bo drevi ob 19.30 koncert Simfonikov RTV Slovenija z nemškim dirigentom Eckartom Preuom. Odigrali bodo Smetanov ciklus simfoničnih pesnitev Moja domovina.
Osmi svetovni dan bolnikov
10. 02. 2000 20.32
Ob svetovnem dnevu bolnikov, ki ga Rimskokatoliška cerkev (RKC) od leta 1992 obeležuje 11. februarja, je papež Janez Pavel II. bolnikom in vsem trpečim namenil posebno pismo. V njem je med drugim zapisal, da je človeštvo v lajšanju trpljenja in izboljševanju zdravja prehodilo v zadnjih 2000 letih občudovanja vredno pot. Obenem pa, je opozoril, so se v svetu razdivjale vojne, odvisnost od mamil, aids, kriminal in evtanazija, trpljenje beguncev, osirotelih otrok, žrtev revščine.
Nesrečo letala EgyptAir zakrivil pomožni pilot
18. 11. 1999 11.12
Ameriški preiskovalci, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem vzrokov za nesrečo egiptovskega letala boeing 767 v začetku meseca ob obali Massachusettsa, so prepričani, da je nesrečo zakrivil pomožni pilot, ki naj bi storil samomor. Ameriški mediji so bili v sredo polni ''zanesljivih informacij iz zaupnih virov blizu preiskave, ki so hoteli ostati anonimni'', kljub temu pa so do podrobnosti opisali dogajanje v zadnjih trenutkih pred strmoglavljenjem letala, v katerem je umrlo 217 potnikov in članov posadke.
Na Teharjah obeležili spomin na žrtve
03. 10. 1999 19.01
Na Teharjah pri Celju so pripravili slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev v tamkajšnjem taborišču. Versko slovesnost s kulturnim programom sta pripravila Nova slovenska zaveza in župnijski urad Teharje, mašo pa je daroval mariborski pomožni škof Jožef Smej, je poročal Radio Slovenija.
Spominski tabor ob obletnici priključitve Prekmurja
14. 08. 1999 17.49
<img src=/resslike/Kucan_smile.jpg alt=''Milan Kučan'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=LEFT>V spomin na 80-letnico priključitve Prekmurja Sloveniji je bil popoldne v Beltincih spominski tabor s kulturnim programom, na katerem je bil slavnostni govornik predsednik državnega zbora Janez Podobnik, udeležence pa je pozdravil tudi predsednik države Milan Kučan.
NATO zadel pomožni oddajnik srbske družbe Telekom
23. 05. 1999 10.30
Minulo noč so sile zveze NATO zadele tudi pomožni oddajnik srbske družne Telekom v napadu na mesto Prepoljac v južni Srbiji. Ta oddajnik je bil skoraj uničen že v napadu v soboto zjutraj.
Maša za domovino na Katarini
24. 12. 1998 10.54
Med božičnimi prazniki bodo v ljubljanski nadškofiji slovesnosti v stolni cerkvi, ki jih bodo vodili ljubljanski škofje.
Mladi Italijan je brez počenega groša potoval okoli sveta
15. 09. 1998 08.44
Neki mladi Italijan je 109 dni potoval okoli sveta - popolnoma brez denarja. ''Hotel sem pokazati, da nasmeh in dobra volja zadostujeta,'' je 27-letni Matteo Pennacchi povedal ob prihodu v pristanišče La Spezia. Prav vse je stavil na pomoč soljudi, večino poti je premagal z dvignjenim palcem ali s kolesom, plovbo na prekooceankah pa je moral odslužiti kot pomožni delavec, je v ponedeljek poročal italijanski časnik La Repubblica. Pogosto je prenočil na prostem. Najsi bo v Rusiji, na Kitajskem ali v ZDA - povsod je našel koga, ki mu je bil pripravljen plačati topel obrok. Neredko so mu ljudje pomagali zato, ker so hoteli sodelovati pri njegovem poskusu, da bi dosegel rekord. Mladi mož zdaj seveda upa, da bo njegov dosežek zabeležen v znameniti Guinnessovi knjigi rekordov.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.