ponesrečeni
Zmaga Pegana v Cottbusu
07. 03. 2004 00.00
Aljaž Pegan je na turnirju prvakov v Cottbusu prepričljivo zmagal na drogu. Mitja Petkovšek je na bradlji osvojil drugo mesto.
Nesreča posledica dotrajanosti podporja
22. 12. 2003 00.00
Kot je sporočilo ministrstvo za okolje in prostor, je na sobotno porušitev stropa v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, v katerem je umrl 41-letni rudar, vplivalo stanje podporja v odkopnem prostoru.
Padalci uspešni v Bellunu
17. 08. 2003 00.00
Slovenski padalci so na četrti tekmi evropskega pokala v skokih na cilj v italijanskem Bellunu zmagali v vseh konkurencah. Pri ženskah je bila najboljša Irena Avbelj, pri moških sta dvojno zmago slavila Jurij Kozjek in Uroš Ban.
Raikkoenen zmagovalec dirke v Maleziji
23. 03. 2003 00.00
Drugo dirko SP formule 1 za veliko nagrado Malezije v Sepangu je prvič v svoji karieri dobil Finec Kimmi Raikkonen z McLaren-Mercedesom.
Eksplozija le ponesrečeni rop?
03. 02. 2003 00.00
V eksploziji, ki je včeraj odjeknila v poslovnem središču nigerijskega mesta Lagos, je umrlo več kot 30 ljudi. Razlogi za eksplozijo, ki je zrušila tri stanovanjske bloke, še niso znani. Preiskovalci so sum, da gre za teroristični napad ovrgli. Šlo naj bi za ponesrečeni rop banke.
Ariane 44L uspešno utirila NSS 6
20. 12. 2002 00.00
Samo šest dni po ponesrečeni izstrelitvi največje evropske nosilne rakete ariane 5 je v sredo po srednjeevropskem času z evropskega vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poletela evropska nosilna raketa ariane 44L.
Nesreča v elektrarni na Kosovu
20. 07. 2002 00.00
Zaradi požara, ki je sinoči izbruhnil v kosovski termoelektrarni Obilič, je umrl hrvaški delavec, 34 ljudi je ranjenih. Slovensko veleposlaništvo v ZRJ je sporočilo, da med ranjenimi ni Slovencev.
Ubit ameriški misijonar
07. 06. 2002 00.00
V ponesrečeni reševalni akciji filipinske vojske je umrl pred letom dni ugrabljeni ameriški misijonar Martin Burnham, njegova žena pa je ranjena.
Novi državni simboli?
27. 12. 2001 00.00
Skupina 72 poslancev iz vseh poslanskih skupin s prvopodpisanim Jožefom Školčem je v DZ vložila predlog za spremembo ustave, v členu, ki govori o državnih simbolih. Predlagajo, da bi državne simbole, grb in zastavo, določal zakon.
Smrt padalca
14. 07. 2001 00.00
Pri učenju v skokih s padalom se je na letališču Lesce - Bled smrtno ponesrečil eden izmed padalcev. Pri padcu na tla je utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl, so povedali na kranjskem operativno-komunikacijskem centru. Sporočil so še, da je 41-letni Kamničan Zlatko R. po skoku iz letala odprl padalo, ki se je napolnilo z zrakom, vendar naj bi kmalu za tem iz doslej neznanega vzroka izgubil zavest.
Našli še zadnjega rudarja
04. 05. 2001 00.00
Po tem, ko je v jamo Ojstro Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) v torek 24. aprila v jamo na koto 97 (97 m nad morjem) vdrla žitka masa, je reševalcem davi okrog 6. ure štiri do pet metrov pred koncem vpadnika na koto 66 uspelo najti truplo še zadnjega ponesrečenega rudarja Antona Jančiča z Brdc. V vpadniku na koti 66 so beležili stalen dotok vode 600 litrov na minuto, ki so jo sproti izčrpavali. Rudarji so si pri odstranjevanju nanosa pomagali z nakladalcem.
Našli še enega pogrešanega rudarja
30. 04. 2001 00.00
V jami Ojstro so reševalne ekipe našle truplo enega od treh pogrešanih rudarjev. Štab reševalcev ocenjuje, da bo reševalnim ekipam uspelo ponesrečenca pripeljati na površje okoli poldneva. Identiteta najdenega rudarja bo znana popoldne, so sporočili iz hrastniškega obrata RTH.
Težave ladje ob italijanski obali
11. 02. 2001 00.00
Ob italijanski obali Jadranskega morja se je znašla v težavah ladja s 180 potniki. Italijanske televizijske postaje so poročale, da je ladja že ponoči v Otrantskih vratih oddajala znake za klic za pomoč. Na pomoč ponesrečeni ladji je odplulo več trgovskih ladij, ki bodo skušale pomagati potnikom. Reševanje ovira močno razburkano morje. Podrobnosti o nesreči za zdaj niso znane, prav tako tudi ni znano, ali gre za ladjo z begunci ali za trajekt.
Huda rudarska nesreča na Kitajskem
28. 09. 2000 00.00
V sinočnji eksploziji treskovega plina v rudniku premoga blizu mesta Shuichengna na jugozahodu Kitajske je po navedbah predstavnika uprave rudnika umrlo najmanj 135 rudarjev. Število smrtnih žrtev bi utegnilo narasti na 161, saj je bilo v času nesreče v rudniku 241 rudarjev, doslej pa so jih rešili 80. Nekateri ponesrečeni rudarji naj bi bili ujeti tudi do 200 metrov globoko pod površjem.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Brez Progressa M-42 lahko Mir strmoglavi na Zemljo
13. 07. 1999 14.57
Rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-42 z novim računalnikom za daljinsko vodenje orbitalne znanstvene postaje Mir in z vodo, hrano in kisikom za tričlansko rusko-francosko posadko na postaji naj bi namesto jutri izstrelili dva dni kasneje, to je 16. julija, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti, po navedbi ruskega radia Radio Rossiji pa naj bi se to zgodilo do 18. julija.
Gale 16. na prvi tekmi ameriške turneje
11. 01. 1999 10.02
Slovenski olimpijec Miha Gale je na letošnji prvi tekmi v akrobatskem smučanju za svetovni v svoji disciplini skokov zasedel 16. mesto. Uvrstitev v finale mu je v kanadskem Mt. Tremblantu preprečil ponesrečeni drugi skok, vendar bo tudi na naslednji tekmi še štartal v skupini A.
Amaterska izstrelitev v vesolje spodletela
22. 06. 1998 07.48
Skupini navdušenih raketarjev iz Alabame, ki so člani hunstvillskega kluba L5 Society, je v soboto v Mehiškem zalivu kakih 100 km jugovzhodno od New Orleansa spodletel poskus izstrelitve prve amaterske rakete SL 2 v vesolje.
Prva mednarodna zbirka slabih umetnin
16. 06. 1998 07.27
V Muenchnu nastaja zbirka najslabših umetniških del, prva te vrste v svetu. Muenchenska umetnika Peter Gersina in Florian Borkenhagen sta s projektom pod naslovom Prva pomoč za slabo umetnost (First Aid for Bad Art) začela že leta 1997 in v tem času "prečesala" večja razstavišča umetniških del v Kasslu, Benetkah, Koelnu, Berlinu in Frankfurtu. Sedaj želita v Muenchnu postaviti mednarodno zbirko "ničvrednih umetnin". "Nič nimava proti dobri umetnosti, vendar nedokončani in ponesrečeni izdelki, ki so neprijetni na pogled, pomenijo večji izziv in inspiracijo," je pojasnil Gersina. Kdor bo svoje primerke poslal v Muenchen do 1. julija, bo sodeloval pri natečaju za nagrado "zlatega jelena" za najslabše umetniško delo. Nagrada bo prinesla zmagovalcu 10.000 mark.