poplavno

Deževni vrtovi in druge zelene rešitve: z naravo proti poplavam
17. 08. 2025 13.52
Ob vsakem večjem nalivu v Ljubljani poplavi določene lokacije, največkrat podvoze. Poročali smo že o primerih, ko so v narasli vodi obtičali avtomobili, voznike pa je bilo treba reševati. Rešitev bi lahko bila modro-zelena infrastruktura, sonaravni decentralizirani sistemi, namenjeni upravljanju s padavinskimi vodami v mestih. V prestolnici trenutno potekata dva pilotna projekta – deževna vrtova ob Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in zadrževalno-ponikovalno polje, ki je pred kratkim tudi že opravilo svojo funkcijo.

Dve leti po ujmi: kaj je bilo doslej narejenega, kaj še bo, kje se je zataknilo?
02. 08. 2025 07.00
Minevata dve leti od katastrofalnih poplav, ki so opustošila velik del države. Uničeni domovi in javni objekti, cestna infrastruktura, selitev prebivalcev. Marsikje je življenje še vedno daleč od normalnega, med drugim tudi v Savinjski dolini. Na Koroškem, ki je bila med najbolj prizadetimi regijami, je bila škoda ogromna. Na Gorenjskem je medtem precej del že opravljenih, nekatera pa še čakajo. V Pomurju pa še vedno čakajo na nove protipoplavne nasipe, medtem ko v Sneberjah začetek gradnje nasipa pričakujejo še letos.

Po poplavah leta 2023 občine dobile denar, zdaj ga morajo vrniti
31. 07. 2025 08.21
Nekatere občine, ki so prejele predplačila za obnovo po ujmi avgusta 2023, bodo morale prejeta sredstva vračati. Na ministrstvu za naravne vire in prostor kot glavni razlog za to izpostavljajo, da občine v enem letu po prejemu sredstev niso sklenile pogodb za izvedbo del oziroma niso pridobile računov za opravljena dela.

'Dosedanja sanacija po ujmah avgusta 2023 odličen rezultat'
25. 07. 2025 13.48
Po besedah ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka so dosedanji sanacijski ukrepi po ujmah avgusta 2023 glede na obseg škode in zahtevnost del "odličen rezultat". Minister je zagotovil, da dela izvajajo s poudarkom na dolgoročni odpornosti in na podlagi podatkov s terena. Največjo težavo pri sanaciji predstavlja pomanjkanje delavcev.

Načrtovana gradnja hiš ob Cerkniškem jezeru razburja
11. 04. 2025 17.24
Podjetje Elgo-Nova v bližini Cerkniškega jezera načrtuje gradnjo 17 hiš, kar vznemirja bližnje stanovalce, vključene v civilno iniciativo Cerkniškega jezera ne damo. Prepričani so, da gre za poplavno območje, kjer se ne bi smelo graditi. V podjetju in na občini to zavračajo in tudi sicer poudarjajo, da bo gradnja stekla le ob ustreznih soglasjih.

Sistem Mose ne bo vzdržal, Benetkam grozijo hude poplave
26. 03. 2025 16.58
Benetkam zaradi povišanja morske gladine do leta 2150 grozijo hude poplave. Raziskava italijanskega instituta za geofiziko in vulkanologijo je na podlagi podnebnih projekcij za leta 2050, 2100 in 2150 pokazala, da bo morska gladina v tem času prerasla sistem zapornic Mose, ki mesto ščiti pred poplavami.

Z bagrom nad prvo ogroženo stavbo, za njo ostal le kup ruševin
05. 03. 2025 06.42
Na Poljani pri Prevaljah so zrušili prvi objekt po ujmi avgusta 2023. "Danes je zelo čustven dan," je ob tem povedala zdaj že nekdanja lastnica hiše Cveta Berložnik. Kljub dolgotrajnim postopkom je s tem, kako je država poskrbela za njo, zadovoljna. Končni seznam objektov za odstranitev bo po napovedih zajemal okoli 350 objektov. V Braslovčah so podpisali pogodbo za ureditev Savinje, s katero želijo zagotoviti poplavno varnost urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša.

Podpisali pogodbo za ureditev Savinje od Ločice do Letuša
05. 03. 2025 16.17
Vršilka dolžnosti direktorja direkcije za vode Urška Hočevar in direktor celjskega podjetja Nivo Eko Klemen Senič sta v Braslovčah podpisala pogodbo za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša. Hočevarjeva je projekt, ki se bo začel čez približno dva tedna, ocenila na 25 milijonov evrov.

Minister Poklukar obljubil novo policijsko postajo v Šentjurju
20. 09. 2024 16.58
Minister Poklukar je med obiskom Šentjurja med prednostnimi infrastrukturnimi projekti ministrstva izpostavil gradnjo nove policijske postaje v Šentjurju, so sporočili z ministrstva. Med obiskom, katerega namen je bil tudi pogovor o varnostnih razmerah v občini, je dejal, da je z varnostjo v tem delu Slovenije zadovoljen.

Posnetki poplav na območju Kopra: pod vodo polja, njive in hiše
13. 09. 2024 19.45
Na Obali, kjer se je vreme v četrtek razbesnelo že v jutranjih urah, je bil dan po obilnem deževju čas za odpravo posledic in preštevanje škode, čiščenje poplavljenih prostorov, sanacijo plazov. Ti so ponekod sicer še vedno ovirali promet. Precej preglavic so ogromne količine dežja povzročile tudi v Goriških brdih, kjer so plazovi spodnašali vinograde.

Po Evropi odpovedujejo družabne dogodke, praznijo jezera
12. 09. 2024 17.42
Slabo vreme z obilnimi padavinami se zgrinja nad več srednjeevropskih držav, kjer se marsikje pripravljajo na možnost poplav. Na Češkem in v Avstriji ponekod izpuščajo vodo iz akumulacijskih jezer, na Poljskem se bojijo poplavljanja Odre. V Avstriji so zaradi snega zaprli nekaj višje ležečih cest, sneži tudi na Južnem Tirolskem. Vrstijo se tudi pozivi k odpovedi družabnih dogodkov v naslednjih dneh.

Pospešek popoplavni obnovi: novim kreditnim ugodnostim prižgali zeleno luč
10. 09. 2024 17.38
Poslanci so z 68 glasovi za in brez glasu proti sprejeli novelo zakona o obnovi, s katero želi vlada pospešiti obnovo po lanskih poplavah. Novela zakona širi nabor možnih kreditojemalcev ter podaljšuje veljavnost poroštvene sheme za kredite in ročnost kreditov na največ 25 let.

Na ministrstvu prepričani, da bo sanacija končana v petih letih
30. 07. 2024 19.13
Poplave in plazovi, ki so spremenili podobo Slovenije, so državi izstavili račun v višini okoli 10 milijard evrov, toliko škode naj bi povzročili prebivalstvu, gospodarstvu in okolju. Odstranjevanje naplavin in utrjevanje brežin je trajalo kar 11 mesecev, ti izredni ukrepi pa zagotavljajo zgolj podobno varnost, kot so jo imeli prebivalci najbolj prizadetih območij pred obsežnimi poplavami. Ministrstvo za naravne vire je prepričano, da bo sanacija končana v petih letih, nekateri župani sicer, kot smo videli, poudarjajo, da se vodotoke ureja prepočasi.

SDS ohranja vodstvo pred Svobodo, Levica, NSi in Vesna skoraj izenačene
28. 07. 2024 19.00
Efekt nedavnih evropskih volitev počasi popušča, podpora volivcev pa se vse bolj zbira okoli dveh največjih strank v državi, kaže najnovejša javnomnenjska raziskava, ki so jo za našo medijsko hišo izvedli v inštitutu Mediana. Če bi bile volitve danes, bi v SDS prepričali več kot petino volilnega telesa. Sledi Golobova Svoboda, potem pa dolgo nič. S slabimi šestimi odstotki javne podpore so tretji SD. Sledijo tri stranke s skoraj identično podporo – Levica, Nova Slovenija in neparlamentarna Vesna. In še: več kot sedem desetin vprašanih meni, da je vlada pri protipoplavni obnovi neučinkovita.

Furs nakazal še 1,1 milijona evrov predplačil za obnovo stanovanj
17. 07. 2024 10.55
Finančna uprava RS je v torek 201 lastniku v lanskih poplavah poškodovanih stanovanj in hiš nakazala za 1,1 milijona evrov predplačil za obnovo. Doslej je vlada 7444 upravičencem nakazala skupno 34,6 milijona evrov. Občina Polzela pa bo predvidoma do konca leta izbrala izvajalca del za zagotavljanje poplavne varnosti na območju med Ločico ob Savinji in Letušem. Vrednost projekta znaša skoraj 30 milijonov evrov, financirala pa ga bo država iz načrta za okrevanje in odpornost.

Zakaj država ne poruši nelegalnih bazenov, hiš, parkirišč na državnih vodnih zemljiščih?
17. 07. 2024 06.00
Kaj se zgodilo po našem majskem razkritju o nelegalnih bazenih, hišah, teniških igrišču, parkirišču na državnih vodnih zemljiščih? Direkcija za vode je gradbeni inšpekciji prijavila zgolj mobilne hiške v Ankaranu. Direkcija letno prijavlja med 50 in 60 nedovoljenih gradenj, posegov. V zadnjih štirih letih skupno 343. Tudi gradnjo stanovanjskih hiš na poplavno ogroženih območjih. Kako ukrepa, kakšne so sankcije? Avgustovske poplave pa so opozorile, da smo gradili tudi tam, kjer ne bi smeli. Se bo gradnja zaostrila? Kakšni pa so načrti glede uničenih, poškodovanih domov, ki čakajo na vladnem seznamu?

Na seznamu za odstranitev 116 objektov na levem bregu Savinje v Letušu
16. 07. 2024 13.47
Osnutek sklepa o določitvi objektov v občinah Braslovče in Šmartno ob Paki, predvidenih za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti, predvideva odstranitev 116 objektov na levem bregu Savinje v Letušu, so povedali v vladni službi za obnovo po poplavah in plazovih. Pripombe na osnutek zbirajo do konca meseca. Pripombe na osnutek zbirajo do 7. avgusta.

Župan Braslovč: Preseliti se bosta morala ves desni in levi breg Letuške gmajne
05. 07. 2024 06.00
V Braslovčah je 11 mesecev po uničujočih poplavah padla dokončna odločitev za krajane Letuša. Kot je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil župan Braslovč Tomaž Žohar, se bosta morala preseliti celoten desni in levi breg Letuške gmajne. Po njegovih besedah se večina prebivalcev tega sklepa veseli. Za nadomestno gradnjo v njihovi občini naj bi se sicer zanimali tudi prebivalci drugih poplavljenih območij, parcele pa bi bile za gradnjo lahko pripravljene do jeseni naslednje leto.

Razočaranje v Strugah: 'Cenitve so okoli 50 odstotkov nižje od pričakovanih'
04. 07. 2024 12.12
"Dvojno razočaranje." S temi besedami je prebivalec Strug opisal prve cenitve, ki so jih skoraj leto po poplavah prejeli nekateri prebivalci Luč in Ljubnega. Ne le, da so na prve cenitve zemljišč čakali skoraj eno leto, tudi ocene so bistveno nižje od pričakovanih oz. "zgolj do 60 odstotkov tržne vrednosti". Prejemniki odločb imajo sicer zdaj 10 dni časa, da pristojnim podajo pripombe in pritožbe, kar po besedah Paula Orešnika tudi že počnejo ter ob tem upajo na posluh države.

'Proračuna zagotavljata sredstva za reforme in glavne koalicijske zaveze'
01. 07. 2024 15.14
Nastajajoča proračunska predloga za 2025 in 2026 zagotavljata potrebna sredstva za realizacijo najpomembnejših koalicijskih zavez in izvedbo vseh bistvenih obljubljenih reformnih dejavnosti, je po proračunski seji vlade dejal podpredsednik vlade Matej Arčon. Predloge proračunskih dokumentov bo vlada potrjevala septembra.

50 objektov bo umaknjenih s seznama za rušenje
18. 06. 2024 19.30
Seznam objektov, ki so po lanskoletnih ujmah predvideni za odstranitev, je fleksibilen in se bo lahko spreminjal, dokler stroka ne bo podala končne odločitve, je dejal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic. Do zdaj so sicer zaključili 28 cenitev. Na seznamu za odstranitev je 343 objektov, a jih bodo 50 že kmalu odstranili z njega.

Donava prestopila bregove v več mestih v Evropi, razglašene izredne razmere
04. 06. 2024 16.17
Poplavne vode še naprej naraščajo v nekaterih delih južne Nemčije in se širijo po Donavi v Avstrijo in na Madžarsko. Na Bavarskem in v Baden-Württembergu je zaradi močnega deževja, ko so reke prestopile bregove, umrlo pet ljudi. Tudi na jugu Poljske so po obilnem deževju pod vodo območja v bližini mesta Bielsko-Biala v Šleziji, poplavljeni pa so tudi deli mesta. Tamkajšnji župan je po poročanju poljske tiskovne agencije PAP izdal opozorilo pred poplavami.

Svoboda na evropske volitve s sloganom 'V Evropi s svojo glavo'
20. 05. 2024 11.52
Stranka Svoboda se na evropske volitve podaja s sloganom V Evropi s svojo glavo. Program, ki so ga predstavili na današnji novinarski konferenci, po besedah nosilke kandidatne liste in aktualne poslanke Irene Joveve (Svoboda/Renew) naslavlja tisto, kar ljudem največ pomeni: mir, zdravo okolje, enotnost in dobre možnosti za svoboden način življenja.

Vsak osmi Evropejec zdaj živi na območju, ki mu grozijo hude poplave
19. 05. 2024 18.07
Zaradi podnebnih sprememb so poplave in suše vse bolj ekstremne, posledično se zmanjšuje tudi kakovost vode, kar predstavlja vse večjo grožnjo našemu zdravju. Najnovejše poročilo Evropske agencije za okolje ugotavlja, da vsak osmi Evropejec zdaj živi na območju, ki mu grozijo hude poplave. Na poplavno ogroženih območjih so tudi številne evropske bolnišnice.

Nove hiše, vrtci in varn(ejš)i vodotoki bodo težki 2,3 milijarde evrov
16. 05. 2024 13.52
Vlada je na seji sprejela sanacijski program za odpravo posledic poplav. Za sanacijo po avgustovski ujmi v petih letih predvideva 2,3 milijarde evrov, od tega letos 360 milijonov evrov. S programom bodo zagotovljena vsa sredstva za nadomestne gradnje, za vso občinsko infrastrukturo, za javne stavbe, torej šole vrtce, pravijo na vladi. V program je vključena tudi sanacija vodotokov s trajnimi ukrepi, dodajajo.

'Nehajmo legalizirati čebelnjake z dnevnimi sobami in vile z bazeni kot vrtne ute'
14. 05. 2024 06.00
"Nehajmo legalizirati čebelnjake z dnevnimi sobami in vile z bazeni kot vrtne ute," opozarja državni svetnik in župan Žirovnice Leopold Pogačar, pobudnik ustavne presoje 146. člena, ki omogoča legalizacijo objektov daljšega obstoja. Zakaj? Ker omogoča legalizacijo praktično kjer koli – na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, v narodnih parkih, na zaščitenih območjih ... Ustavno sodišče je te legalizacije zato začasno onemogočilo. Postopki so obtičali, nastopila je panika, ker ljudje nimajo več možnosti cenejše in hitrejše legalizacije svojih nedovoljenih gradenj.

Kako dobro skrbimo za poplavno varnost?
26. 03. 2024 19.10
Neurje v noči s sobote na nedeljo nas je spomnilo na lanski avgust, a k sreči razen nekaj nevšečnosti ni bilo hujšega. Po državi se sicer hiti, da bi bili vodotoki pred poletjem urejeni, protipoplavni ukrepi pa pripravljeni. Država je 30 let to skrb, vključno z gradnjo na poplavnih območjih, zanemarjala, urejanje vodotokov pa prepustila zasebnikom. Je bila lanska šola, ki nas je stala skoraj 10 milijard evrov, dovolj dobra?

Kje končajo milijoni za vzdrževanje vodotokov?
06. 03. 2024 06.00
Država je skrb za vodotoke prepustila zasebnikom. Osem območij je razdeljenih med pet koncesionarjev – Hidrotehnik, Nivo Eko, Drava VGP, Pomgrad-VGP in VGP Novo mesto. Je koncesionarski sistem zastarel? Je nadzor okrnjen?

'Občinske strukture so izsilile gradnjo na poplavnih območjih'
05. 03. 2024 06.00
30 let je država vodotoke postavljala na stranski tir, gradili smo na poplavno ogroženih območjih in rekam – tudi zaradi zasebnih interesov – jemali prostor. Ob tem pa ignorirali opozorila strokovnjakov. Kljub pogostim katastrofalnim poplavam se država v preteklosti ni dovolj zganila. Bomo tokrat ukrepali, preden avgustovske poplave odidejo v pozabo? Časa zmanjkuje, opozarjajo strokovnjaki, zaradi podnebnih sprememb so pred vrati še hujše katastrofe.

Po avgustovskih poplavah: smo bagre prehitro spustili v reke?
01. 03. 2024 06.00
Skoraj 10 milijard evrov škode zaradi avgustovskih naravnih nesreč za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje. Uničene hiše, tovarne, ceste in mostovi. In težko pričakovani izredni ukrepi. Od avgusta lani je bilo zaključenih več kot 1000 delovišč, v teku jih je še 200. Predvidoma bodo dela končali do konca letošnjega marca, na težje dostopnih predelih pa do junija. Ko so bagri že v rekah, pa se postavlja vprašanje: se dela izvajajo strokovno?