popuščanje
Odprta meja med turškim in grškim delom Cipra
23. 04. 2003 00.00
Prebivalci turškega severnega dela Cipra lahko od danes naprej, prvič po 29-ih letih, prestopajo mejo z južnim grškim delom otoka. Že prvi dan je mejo v Nikoziji prestopilo 100 ciprskih Turkov, ter okoli 50 ciprskih Grkov. Popuščanje oblasti turškega dela je povezano z podpisom pristopne pogodbe k Evropski uniji, ki velja samo za grški del otoka.
Iračani ne želijo vojne
15. 01. 2003 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je izjavil, da si Irak ne želi vojne, potem ko so ZDA zvezo Nato uradno zaprosile za pomoč v primeru napada. Kljub temu tudi ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld meni, da se je vojni še mogoče izogniti.
Seul želi posredovati
03. 01. 2003 00.00
Južna Koreja je sporočila, da je pripravljena posredovati v sporu glede jedrskega programa Severne Koreje. Pjongjang pa je ponovno pozval k dialogu, čeprav ZDA pogovore še vedno pogojujejo s prekinitvijo obnovljenega jedrskega programa.
Pjongjang zahteva umik inšpektorjev
27. 12. 2002 00.00
Severna Koreja je zahtevala umik inšpektorjev, ki nadzirajo severnokorejske jedrsko elektrarno v mestu Yongbyon. Uradni Pjongjang je obenem zavrnil tudi ameriške zahteve, da naj se odpovedo jedrskemu programu.
Preboj v mirovnih pogajanjih na Šrilanki
05. 12. 2002 00.00
Šrilanška vlada in uporniški tamilski tigri so po tretjem krogu mirovnih pogajanj dosegli zgodovinski preboj z dogovorom, da bodo končno politično rešitev 19 let trajajočih krvavih spopadov iskali na podlagi federalnega modela državne ureditve znotraj enotne Šrilanke.
Irak sprejel resolucijo ZN
13. 11. 2002 00.00
Irak je brezpogojno sprejel novo resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki od Bagdada zahteva razorožitev in sodelovanje z inšpektorji ZN, da bi se tako, kot so sporočile iraške oblasti, izognil morebitnemu vojaškemu napadu.
Haider za sodelovanje z Irakom
05. 11. 2002 00.00
Koroški deželni glavar in dolgoletni vodja avstrijskih svobodnjakov Jörg Haider je zasebni obisk v Iraku označil za pozitivnega. Kot je dejal, lahko avstrijsko gospodarstvo po njegovih pogovorih v Iraku pričakuje naročila v milijardnih vsotah.
EU sprejela pogoje glede ICC
30. 09. 2002 00.00
Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v Bruslju dorekli pogoje, pod katerimi države članice z ZDA lahko sklenejo sporazume glede Mednarodnega kazenskega sodišča, ki ga Washington ne priznava.
Festival koalicije Slovenija
15. 09. 2002 00.00
SDS in NSi sta v Mengšu organizirali festival koalicije Slovenija, na katerem sta predsednika obeh opozicijskih strank, Janez Janša in Andrej Bajuk, poudarila, da je koalicija Slovenija zveza, ki predstavlja trden temelj k izgradnji Slovenije kot socialne in pravne države.
EU preložila razpravo o sodišču
06. 09. 2002 00.00
Članice Evropske unije kljub napovedim niso nadaljevale oblikovanja stališča do ameriškega predloga o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Države pogodbenice Rimskega statuta pa so v New Yorku dosegle soglasje o postopku volitev sodnikov.
Centralna banka opozarja vlado
04. 09. 2002 00.00
Svet Banke Slovenije je ugotovil, da bi vlada z zaviranjem rasti cen pod njenim nadzorom kljub umirjeni poletni rasti cen lahko bolje vplivala na znižanje inflacije. Banka ima vtis, da zniževanje inflacije ni več v ospredju pozornosti vlade.
ZDA omilile zahteve po imuniteti
11. 07. 2002 00.00
Po kritiziranju največjih zaveznic, so ZDA omilile stališče glede imunitete svojih vojakov v mirovnih misijah pred novoustanovljenim mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu.
Kašmir - druga Palestina?
24. 06. 2002 00.00
Če Indija in Pakistan ne bosta našla dokončne politične rešitve, bi Kašmir lahko postal "druga Palestina", je v pogovoru za današnjo izdajo britanskega časnika Independent menil pakistanski predsednik, general Pervez Mušaraf.
ZDA niso preprečile vojne
17. 06. 2002 00.00
Indijski premier Atal Behari Vajpayee je za indijski časnik Dainik Jagran povedal, da so za zmanjšanje nevarnosti izbruha vojne med Indijo in Pakistanom zaslužna pakistanska jamstva in ne pritiski ZDA. Pakistan pa je pozval Indijo naj začenjo z umikom vojske z območja ob meji.
Putin v vlogi posrednika
04. 06. 2002 00.00
Ruski predsednik Putin je po ločenih srečanjih s pakistanskim predsednikom Mušarafom in indijskim premierom Vajpayeejem na azijski konferenci o varnosti v Kazahstanu dejal, da si voditelja želita spor rešiti po mirni poti.
Solana na Bližnjem vzhodu
02. 06. 2002 00.00
Palestinski voditelj Arafat se je v Ramali z visokim predstavnikom EU Solano pogovarjal o nadaljevanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Izraelska vojska pa nadaljuje z zasedbo Nablusa in begunskega taborišča Balata.
Dogovor o krčenju jedrskih konic
13. 05. 2002 00.00
Ameriški predsednik George Bush je napovedal podpis sporazuma z Rusi, po katerem bosta obe strani močno zmanjšali zaloge jedrskega orožja. Bush je tudi povedal, da bo sporazum podpisan konec maja, ko se bosta s Putinom srečala v Moskvi.
100.000 stavkajočih v Nemčiji
13. 05. 2002 00.00
Stavka zaposlenih v nemški kovinski in elektroindustriji, ki se je pred enim tednom začela v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg, se je razširila tudi na Berlin in Brandenburg, v njej pa sodeluje že okoli 100.000 delavcev.
Zdravniška stavka se nadaljuje
30. 03. 2002 00.00
Dosedanja pogajanja med Fidesom in vlado niso bila uspešna, predstavniki obeh strani pa se bodo ponovno srečali v drugi polovici prihodnjega tedna. Zataknilo se je pri definiciji osnovnih plač zdravnikov in drugačnem vrednotenju dežurstev.
Dolgo pričakovani zakon
21. 03. 2002 00.00
V okviru razprave poslanskih skupin je zakon o graditvi objektov v prvem branju podprla večina poslanskih skupin. Stranke vladi predlagajo nekaj dopolnil glede črnograditeljev in hitrosti reševanja upravnih postopkov.
Ropa je potrebno zamenjati
21. 02. 2002 00.00
Poslanec Slovenske nacionalne stranke Sašo Peče je vlado ponovno pozval k zamenjavi finančnega ministra Toneta Ropa, saj ta z izdajanjem obveznic ter najemanjem kreditov povečuje javni dolg. To početje je mnenju Pečeta zelo neodgovorno in uničujoče za slovensko državo.
V Münchnu zasedajo vojaški voditelji
02. 02. 2002 00.00
V bavarski prestolnici so se na dvodnevnem zasedanju zbrali obrambni ministri 38 držav. Srečanje spremljata strah pred grožnjo svetovnega terorizma in dvom v sposobnosti Nata, da kot vojaška sila sledi zahtevam ZDA.
Šaron želi likvidirati Arafata
31. 01. 2002 00.00
Izraelski premier Ariel Šareon še vedno želi ubiti palestinskega vodja Jaserja Arafata, je prepričan glavni palestinski pogajalcev Saeb Erakat. Šaron je namreč za neki izraelski časnik izjavil, da mu je žal, da v 80. letih ni mogel likvidirati Arafata.
Odmevi na Drnovškov intervju
09. 11. 2001 00.00
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu ne bodo komentirali izjav premiera Drnovška, ki je v intervjuju za revijo Globus izrazil dvom, da bo slovenski parlament podprl sporazum o JEK, če Hrvaška stran ne bo dala podpore sporazuma o meji.
Evropski mini vrh na Downing Streetu
05. 11. 2001 00.00
Britanski premier Tony Blair je na neformalno srečanje na Downing Street povabil osem evropskih voditeljev, pogovarjali pa so se o vojaški kampanji v Afganistanu. Vrh se je končal po dobrih dveh urah.
Friedmanovi nasveti za stabilizacijo
28. 10. 2001 00.00
Milton Friedman se ne strinja s konjunkturnimi načrti za ameriško gospodarstvo po terorističnih napadih 11. septembra.
Generali kritizirajo Putina
19. 10. 2001 00.00
Vodilni ruski vojaški strokovnjaki negativno ocenjujejo domnevno popuščanje ruskega predsednika Vladimirja Putina Združenim državam, ki ima v ozadju skupen boj proti terorizmu.
Hrvaške stranke proti sporazumu
05. 09. 2001 00.00
Na okrogli mizi o slovensko-hrvaški meji je večina hrvaških politikov in strokovnjakov izrazila mnenje, da se je Zagreb po nepotrebnem odrekel velikemu kosu ozemlja.
Belgijski minister v Sloveniji
27. 08. 2001 00.00
Belgijski minister Louis Michel, ki predseduje Svetu ministrov Evropske unije, je Slovenijo označil za vzorno kandidatko.
Rupel v Moskvi
06. 07. 2001 00.00
Zunanja ministra Slovenije in Rusije, Dimitrij Rupel in Igor Ivanov, sta po pogovorih v Moskvi izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Makedoniji. Kot je poudaril Ivanov, so potrebna skupna prizadevanja Rusije in drugih, tako ZDA kot evropskih držav, za ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Makedonije. Po Ruplovem mnenju pa bi morali predvsem doseči, da se Albanci "identificirajo z makedonsko državo". Ministra sta danes tudi popisala sporazum med zunanjima ministrstvoma o sodelovanju na področju arhivov.