posebni odposlanec ZN

Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem

04. 07. 2001 00.00

Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.

Koštunica o Makedoniji in Kosovu

14. 06. 2001 00.00

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na redni mesečni novinarski konferenci spregovoril tudi o Kosovu in Makedoniji. Vnovič je ostro kritiziral ustavni okvir za Kosovo, ki ga je pripravil posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za pokrajino Hans Haekkerup. Zavzel se je tudi za podrobno preiskavo primera tovornjaka-hladilnika, v katerem so našli trupla kosovskih Albancev, obenem pa ostro napadel javne prepire visokih policijskih in vojaških funkcionarjev v Srbiji glede odgovornosti za ta zločin.

Srbi proti gradnji mošeje

05. 05. 2001 00.00

V mestu Trebinje na jugu Bosne in Hercegovine, kjer živi pretežno srbsko prebivalstvo, so194160med slovesnostjo ob začetku ponovne gradnje mošeje, ki je bila uničena med nedavno vojno, izbruhnili spopadi. Ranjenih je bilo več oseb, med njimi najmanj en novinar. Urad Visokega civilnega predstavnika v BiH Wolfganga Petritscha pa je sporočil, da je med ranjenimi tudi posebni Petritschev odposlanec v Mostarju Daniel Ruiz. Petritscheva predstavnica je povedala, da je bil Ruiz lažje ranjen in da se je po kratkem obisku v bolnišnici že vrnil na delo v Trebinje.

Padec Srebrenice po tajnem dogovoru?

26. 04. 2001 00.00

Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je danes objavila dva zaupna dokumenta ZN, ki takratnega poveljnika sil ZN na območju nekdanje Jugoslavije, francoskega generala Bernarda Janvierja, povezujejo s tajnimi dogovori z vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem, dogodkom pa je sledil padec muslimanske enklave Srebrenice v roke bosanskih Srbov julija 1995.

Koštunica svet pozval k potrpežljivosti

30. 03. 2001 00.00

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na letnem zasedanju Komisije Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi danes mednarodno skupnost pozval, naj bo strpna spričo vzpostavljanja pravne države v ZRJ, saj je ta naloga novih oblasti v Beogradu po 56 letih paralize, posledice komunističnega režima, zelo zahtevna. Koštunica je obenem potrdil pripravljenost za "oblikovanje države, ki bo temeljila na sodobnih ustavnih načelih". "Toda vprašanje je, kje začeti, saj čas ni naš zaveznik, nasprotno, danes je celo naša šibka točka," je poudaril Koštunica.

Izredne razmere na makedonski meji

06. 03. 2001 00.00

Ob zaostrovanju razmer na makedonsko-kosovski meji bo makedonski predsednik Boris Trajkovski danes popoldne nastopil v parlamentu, dogodek pa bo prenašala tudi televizija. Skopje pa naj bi danes obiskal tudi grški zunanji minister Georges Papandreu, ki naj bi makedonskemu vodstvu prenesel stališča OVSE do položaja na območju. Gverilci naj bi bili del nove formacije - narodne osvobodilne vojske in jo sestavljajo prostovoljci iz albanske etnične manjšine v Makedoniji. Doslej so se izmikali pred makedonsko vojsko in silami KFOR znotraj 1 km širokega pasu ob meji s Kosovom.

Ivanov na obisku v Kuvajtu

18. 11. 2000 00.00

Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.

Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN

14. 10. 2000 00.00

Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.

Annanovo sporočilo športnikom

01. 09. 2000 00.00

Generalni sekretar ZN Kofi Annan je vsem udeležencem olimpijskih iger od 15. septembra do 1. oktobra v avstralskem Sidneyju namenil posebno sporočilo. "Olimpizem in ZN sta lahko zmagovita ekipa v stremljenju za skupnimi ideali, kot so strpnost, enakost, fair play in mir. Tako kot si športniki prizadevajo za svetovne rekorde, tako si moramo mi vsi prizadevati za mir," je zapisal Annan.

"Izginil" Ivan Stambolič

26. 08. 2000 00.00

Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.

Brez mirovnih sil UNFIL v Libanonu

08. 07. 2000 11.23

Posebni odposlanec ZN za Bližnji vzhod Terje Roed-Larsen je danes v Bejrutu dejal, da pogoji za prihod modrih čelad na jug Libanona, od koder so se pred mesecem in pol umaknile izraelske sile, za zdaj še niso izpolnjeni. Vzrok za to so libanonske oblasti, ki se zaradi vnovičnih izraelskih vdorov na to območje ne strinjajo v celoti s prihodom mirovnih sil ZN UNFIL. Posebni odposlanec ZN se je med drugim danes sestal tudi z libanonskim predsednikom Emilom Lahoudom in premierom Salimom Hossom.

Prve skupna policijske enote v BiH

06. 06. 2000 16.21

Prve mešane policijske enote, v katerih sodelujejo Muslimani, Hrvati in Srbi, so danes prevzele nadzor nad mednarodno mejo BiH. Obmejne policijske enote bodo sprva štele 83 policistov, ki bodo varovali okoli 2400 različnih točk. Število pripadnikov skupnih enot naj bi se sčasoma povečalo na 3000.

Roed-Larsen prispel v Jeruzalem

28. 05. 2000 20.29

Posebni odposlanec ZN Roed-Larsen je prispel v Jeruzalem, kjer se je sestal z vodjo izraelske diplomacije Davidom Levyjem, je sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo. Roed-Larsen naj bi se proti večeru srečal tudi s premierom Ehudom Barakom.

Posebni odposlanec ZN v Bejrutu

25. 05. 2000 20.50

Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, Terje Roed-Larsen, je danes v Bejrutu začel sedemdnevni obisk po Libanonu, kjer se je sestal z visokimi državnimi predstavniki, s katerimi se je pogovarjal o humanitarni pomoči in razvoju južnega dela države, ki ga je včeraj zapustila izraelska vojska.

Hrvaška in človekove pravice

26. 04. 2000 15.07

Posebni odposlanec ZN za človekove pravice na območju Hrvaške in BiH Jiri Dienstbier se je danes v Zagrebu sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. Čeprav je sestanek potekal za zaprtimi vrati, so iz urada predsednika republike sporočili, da je Dienstbier pozitivno ocenil demokratične spremembe na Hrvaškem po parlamentarnih in predsedniških volitvah.

Odposlanec ZN Dienstbier v Srbiji

13. 03. 2000 09.25

Posebni poročevalec ZN za človekove pravice na območju nekdanje Jugoslavije Jiri Dienstbier je med včerajšnjim obiskom na jugu Srbije posvaril pred izbruhom nove balkanske vojne. Dejal je, da so na Kosovu očitno seznanjeni z zadnjimi incidenti v Preševu, Bujanovcu in Medvedji, albanski politiki na Kosovu, v Makedoniji in Albaniji pa po njegovem mnenju sanjajo o ''veliki Albaniji''. Zato je pozval mednarodno skupnost, naj prepreči novo vojno, ki utegne izbruhniti na administrativni meji med Srbijo in Kosovom.

Bildt o položaju v Črni gori

29. 02. 2000 09.15

Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Balkan Carl Bildt je VS na odprti seji poročal, da so na Balkanu ''sile delitve še vedno močnejše od sil povezovanja'', ter opozoril, da bi umik mednarodne skupnosti s tega območja povzročil nove vojne.

Znova eksplozije v BiH

01. 02. 2000 20.53

V eksploziji granate so bila sinoči pred sedežem policijskih sil Združenih narodov (IPTF) poškodovanja tri vozila ZN, so danes sporočili ZN.

Obsodba napada na Kosovu

29. 09. 1999 08.39

Posebni odposlanec ZN na Kosovu Bernard Kouchner je ostro obsodil napad na tržnici v predmestju Kosovega Polja, v katerem sta umrli najmanj dve osebi, približno 40 ljudi pa je bilo ranjenih.

Eksplozija na Kosovu ubila dva Srba

28. 09. 1999 20.39

Na Kosovem Polju so skrajneži spet napadli tam živeče Srbe. V vasi Bresje so na tržnico vrgli dve granati. V eksploziji sta življenje izgubila dva Srba, najmanj 39 jih je ranjenih.

Halonenova na Kosovu, ruski odposlanci v Beogradu

06. 09. 1999 10.37

Finska zunanja ministrica, predsedujoča EU Tarja Halonen, bo danes obiskala Kosovo. Sestala se bo z vodjo misije ZN v pokrajini Bernardom Koucherjem, pa tudi s srbskimi in albanskimi predstavniki. Na obisku v pokrajini bo tudi generalni sekretar zveze NATO v odstopu Javier Solana.

UNHCR povečal število svojih delavcev v Srbiji

16. 08. 1999 13.17

Iz UNHCR, agencije ZN za begunce so sporočili, da bodo povečali število svojih delavcev in obseg finančnih sredstev za pomoč 170.000 kosovskim Srbom, ki so pobegnili v Srbijo v preteklih dveh mesecih. Dennis McNamara, posebni odposlanec UNHCR za Balkan je novinarjem povedal, da bo agencija povečala sredstva za 20 milijonov dolarjev, da bo lahko pomagala izgnancem iz Kosova.

Černomirdin predlagal evropsko konferenco o Kosovu

02. 07. 1999 16.55

Posebni ruski odposlanec za Balkan Viktor Černomirdin je danes na gospodarskeem forumu v Salzburgu predlagal organizacijo odprte konference ''Vsa Evropa'', na kateri bi preučili posledice kosovske krize in zagotovili, da se takšna kriza ne bi več ponovila.

UNHCR zaskrbljen zaradi pobega kosovskih Srbov

16. 06. 1999 09.34

Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi pobega pripadnikov srbske narodnosti s Kosova. UNHCR trdi, da je decembra 1991 opazil podoben vzorec razseljevanja Srbov v zahodni Slavoniji, avgusta leta 1995 v srbski Krajini in v Sarajevu po podpisu daytonskega mirovnega sporazuma.

Kitajska čaka na osnutek resolucije

08. 06. 1999 11.24

Kitajska bo najprej počakala na zadnjo različico osnutka resolucije o Kosovu skupine G-8, šele nato bo objavila svoje stališče glede glasovanja v Varnostnem svetu ZN, je danes v Pekingu dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Zhang Qiyue.

Odzivi na glasovanje v srbskem parlamentu

03. 06. 1999 20.51

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) bo pristojna za izvedbo civilnega dela prihodnjega mirovnega dogovora za Kosovo, je na današnji tiskovni konferenci v Sarajevu napovedal predsedujoči OVSE Knut Vollebaek. Vse civilne demokratične institucije naj bi bile v rokah OVSE, še vedno pa ni soglasja glede nadzora nad policijo, za kar naj bi si prizadevali Združeni narodi.

Srbski parlament je odobril mirovni načrt za Kosovo

03. 06. 1999 16.36

Srbski parlament je odobril mirovni načrt za Kosovo, ki sta ga jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću predstavila posebna odposlanca za ZRJ, finski predsednik Martti Ahtisaari in nekdanji ruski premier Viktor Černomirdin, se je izvedelo iz srbskega parlamenta.

Krizno zasedanje ruskega vodstva o kosovski krizi

30. 05. 1999 13.11

Ruski premier Sergej Stepašin je na ukaz predsednika Borisa Jelcina sklical krizno zasedanje ruskega vodstva o kosovski krizi. Kot je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass, na sestanku razpravljajo o razmerah na Balkanu in nadaljnjem ruskem posredovanju v sporu.

Černomirdin ''zelo zadovoljen'' s pogovori v Beogradu

29. 05. 1999 18.13

Posebni ruski odposlanec za Balkan Viktor Černomirdin je po vrnitvi v Moskvo dejal, da je ''zelo zadovoljen'' s pogovori z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem v Beogradu, čeprav je bil prepričan, da bo obtožba haaškega sodišča otežila njegovo poslanstvo.

Černomirdin grozi z umikom iz pogajanj

27. 05. 1999 14.00

Posebni odposlanec ruskega predsednika za ZRJ Viktor Černomirdin je zvezi NATO izrecno zapovedal, naj ustavi napade na ZRJ, če se želi izogniti umiku Rusije iz pogajanj.