posebni
OMO pozdravil demokratični razvoj v ZRJ
11. 10. 2000 00.00
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je na današnji izredni seji razpravljal tudi o zadnjih dogodkih v ZRJ. Odbor je pozdravil demokratičen razvoj v državi in izrazil pričakovanje, da se bo zvezna skupščina ZRJ odrekla vztrajanju pri stališču o kontinuiteti nekdanje SFRJ in Miloševićeve Jugoslavije. OMO pričakuje, da se bo ZRJ kot ena od enakopravnih držav naslednic SFRJ pridružila mednarodni skupnosti in drugim državam naslednicam v prizadevanjih za mir in stabilnost na jugovzhodu Evrope, gospodarski razvoj in vključevanje celotne regije v evropske integracijske procese. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič pa je članom odbora povedal, da se bo v petek v Beogradu kot posebni odposlanec premiera Bajuka srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico.
Prizadevanja za rešitev krize
11. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana bo v okviru prizadevanj za rešitev najnovejše krize na Bližnjem vzhodu po Izraelu obiskal Egipt, nato pa še Libanon in Sirijo. V Damasku se mu bosta pridružila tudi britanski in iranski zunanji minister, Robin Cook in Kamal Harazi. Slednji bo kasneje odpotoval še v Bejrut, Cook pa se bo mudil še v Jordaniji, Izraelu in na palestinskih avtonomnih ozemljih, kjer se bo pogovarjal o možnostih za ustavitev vala nasilja, ki že več kot trinajst dni divja na tem območju.
Dienstbier predlaga imuniteto za Miloševića
04. 10. 2000 00.00
Posebni poročevalec ZN za človekove pravice na območju Balkana Jiri Dienstbier je v pogovoru za britanski BBC predlagal, da bi dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću zagotovili imuniteto pred kazenskim pregonom v zameno za njegov umik z oblasti. Dienstbier je sicer priznal, da njegov predlog vzbuja moralne zadržke, vendar bi bil po njegovem mnenju miren Miloševičev odhod bolj ugoden za srbski narod kot pa morebitna obsodba dosedanjega predsednika ZRJ na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Stavkovni val v Srbiji se je medtem razširil tudi na službo, ki posreduje informacije po telefonu, je poročal beograjski radio B2
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
Na mejah s Slovenijo ni železne zavese
23. 09. 2000 00.00
Pomočnik hrvaškega notranjega ministra za področje policije Vladimir Faber je v današnji izdaji zagrebškega Vjesnika odločno zanikal poročanje nekaterih hrvaških medijev, da slovenske obmejne oblasti od 1. septembra dalje na meji s Hrvaško izvajajo določila schengenskega sporazuma. Ob tem je poudaril, da za hrvaške državljane od 1. septembra ne veljajo nobeni posebni ukrepi in da v Slovenijo še vedno lahko vstopajo z osebnimi izkaznicami.
ZDA odobrile sprejem Kitajske v WTO
20. 09. 2000 00.00
Ameriški senat je včeraj po večmesečnem zavlačevanju z veliko večino odobril sprejem Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Za to odločitev je glasovalo 85 senatorjev, 15 pa jih je bilo proti.
Safin prevzel mesto vodilnega
18. 09. 2000 00.00
Zmagovalec odprtega teniškega prvenstva ZDA in turnirja v Taškentu, Rus Marat Safin, je prevzel vodstvo na najnovejši lestvici ATP. Dve točki za Safinom zaostaja Američan Pete Sampras, tretji pa je Brazilec Gustavo Kuerten. Tudi na posebni lestvici Entry List so na prvih treh mestih isti igralci, le da tam vodi Sampras pred Safinom.
Olimpijske igre v Sydneyju odprte
15. 09. 2000 00.00
V Sydneju se je začel največji športni spektakel. Do prvega oktobra bodo v središču pozornosti 27. olimpijske igre moderne dobe. Olimpijski ogenj je na otvoritveni slovestnosti pred 110 tisočimi gledalci prižgala avstralska atletinja aboridžinskega rodu Cathy Freeman. Že jutri, na prvi tekmovalni dan, bodo razdelili 13 kompletov medalj. Slovensko zastavo je v mimohodu več kot 10.000 športnikov iz vsega sveta nosil Iztok Čop. Slovenske športnice in športnike je na stadionu pozdravil tudi predsednik države Milan Kučan. Na nabito polnem Stadiumu Australia, ki sprejme 110.000 obiskovalcev, je ob navzočnosti predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha igre razglasil za odprte avstralski guverner William Deane, ki je tudi posebni predstavnik britanske kraljice Elizabete II. v Avstraliji.
Žiro računi že odprti
01. 09. 2000 00.00
Včeraj se je iztekel rok, do katerega so politične stranke morale odpreti posebne žiro račune. Nanje se bo stekal denar, ki ga bodo politiki v predvolilni kampanji porabili za navduševanje volivcev.
Annanovo sporočilo športnikom
01. 09. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je vsem udeležencem olimpijskih iger od 15. septembra do 1. oktobra v avstralskem Sidneyju namenil posebno sporočilo. "Olimpizem in ZN sta lahko zmagovita ekipa v stremljenju za skupnimi ideali, kot so strpnost, enakost, fair play in mir. Tako kot si športniki prizadevajo za svetovne rekorde, tako si moramo mi vsi prizadevati za mir," je zapisal Annan.
"Izginil" Ivan Stambolič
26. 08. 2000 00.00
Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.
Clinton najprej v Nigerijo
26. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči odpotoval na svoj drugi obisk držav podsaharske Afrike, ki ga bo sklenil prihodnji torek, nato pa že v sredo odpotoval v Kolumbijo. Prva postaja na Clintonovi afriški turneji, na kateri ga spremlja hčerka Chelsea Clinton, 13 kongresnikov, ministra za energetiko Bill Richardson in za transport Rodney Slater ter Clintonov posebni odposlanec za Afriko Jesse Jackson, bo Nigerija, kjer bo washingtonska karavana ostala do nedelje, 27. avgusta. Clinton bo nato odpotoval v Tanzanijo, na poti domov pa se bo v torek zjutraj ustavil še v Kairu, kjer se bo srečal s predsednikom Hosnijem Mubarakom. Clinton si je Nigerijo izbral zaradi uspešnega prehoda v demokracijo pod vodstvom predsednika Oleseguna Obasanja, ki je bil na položaj izvoljen lani. Clinton bo v Nigeriji obiskal le glavno mesto Abujo, ki je leta 1991 prevzelo ta naslov od dotedanje prestolnice Lagosa. Po Nigeriji bo Clinton odpotoval v Tanzanijo, kjer se bo v Aruši udeležil sestanka o mirovnem procesu v Burundiju, kjer je leta
Zakon o volilni kampanji za medije
18. 08. 2000 00.00
Na jesenske volitve v državni zbor se pripravljajo tudi v medijih, saj morajo v skladu z zakonom o volilni kampanji določiti in objaviti pravila igre za predstavitev političnih strank in njihovih kandidatov. Zakon o volilni kampanji namreč določa, da morajo javna glasila najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oz. časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih kandidatov. To pomeni, da morajo mediji ta pravila določiti in objaviti do zadnjega avgusta letos.
Japonci klonirali prašiča
17. 08. 2000 00.00
Japonski raziskovalci pod vodstvom Akira Onišia so z izboljšanim postopkom, ki je pred dvema letoma uspešno služil njihovim rojakom pri kloniranju miši, klonirali prašiča. Raziskovalci so v odstranjene jajčne celice vbrizgali genetski material iz prašičevih kožnih celic. V postopku so uporabili posebno mikroinjekcijo, ki je po hitrem postopku brizgala izbrani genetski material v jajčne celice. Te so s pomočjo električne stimulacije dozorele v štiri zarodke, iz katerih so se razvile štiri svinje. Med 110 presajenimi zarodki je luč življenja ugledal le en prašič.
Reševanje podmornice Kursk
16. 08. 2000 00.00
Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Palestinci bodo razglasili neodvisnost 13. septembra
10. 08. 2000 00.00
Posebni palestinski odbor, v katerem so zbrani člani izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije (POL) in vodstva palestinskega narodnega sveta, je palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu predlagal, naj 13. septembra, kot je bilo predvideno, razglasi neodvisnost palestinske države, je danes sporočil predsednik omenjenega odbora Žalim Zanun.
Kwasniewski opran suma
10. 08. 2000 00.00
Posebno sodišče je danes presodilo, da poljski predsednik Aleksander Kwasniewski ni sodeloval z nekdanjo komunistično politično policijo SB. Predsednik porote je potrdil, da je bila izjava predsednika, da z omenjeno policijo ni sodeloval, resnična.
Olimpijska vas uradno odprta
09. 08. 2000 00.00
Dober mesec pred začetkom olimpijskih iger so v Sydneyju tudi uradno odprli olimpijsko vas. V njej bo z izjemo peščice športnikov - kot ponavadi se bodo vasi "izognili" ameriški košarkarski zvezdniki - v času olimpijskih iger bivalo več kot 15.000 športnikov iz 199 držav. Prvi športniki se bodo v vas vselili že v začetku septembra, bivalne prostore pa bodo za olimpijci koristili tudi udeleženci paraolimpijskih iger, ki bodo v Sydneyju med 18. in 29. oktobrom.
Albrightova za enega skupnega kandidata
04. 08. 2000 09.52
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je sinoči po srečanju s španskim kolegom Josepom Piquejem ponovno izrazila podporo ZDA srbski opoziciji in ji pri tem svetovala, naj na volitvah 24. septembra predstavi enega in skupnega kandidata proti jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu MIloševiću. Hkrati je obsodila Miloševićeve ''nelegalne taktike''.
Rusko-čečenski spopadi v okolici Groznega
27. 07. 2000 15.45
V okolici Groznega so danes ponoči potekali spopadi med ruskimi silami in čečenskimi uporniki, je poročala ruska zasebna televizija NTV. Po navedbah televizije naj bi zvezne sile v Hankali vzhodno od čečenskega glavnega mesta obkolile od 200 do 300 upornikov. Televizija ni poročala o morebitnih žrtvah spopadov. Tiskovni predstavnik ruskih sil v Čečeniji Sergej Artemov je zanikal vesti televizije NTV in zatrdil, da v Groznem ni bilo spopadov.
Danes v državnem zboru
27. 07. 2000 14.35
DZ je po skrajšanem postopku sprejel novelo zakona o evidenci volilne pravice, nato pa prešel na včeraj prekinjeno prvo obravnavo predloga zakona o vodah. Z novelo zakona o evidenci volilne pravice, ki sta jo vložila poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti Maria Pozsonec in Roberto Battelli, je DZ določil merila, po katerih bodo komisije italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti odločale o vpisu volivcev v posebni volilni imenik državljanov, pripadnikov avtohtone narodne skupnosti. Pripadnost narodni skupnosti se ugotavlja na podlagi izjave posameznika oziroma na podlagi vpisa v volilni imenik na zadnjih volitvah.
Burno o Ebnerjevem pismu
26. 07. 2000 20.28
Zunanji minister Lojze Peterle se je moral na današnji seji odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) soočiti s številnimi očitki na račun njegovega dela in predstavljanja Slovenije v tujini. Burno razpravo je sprožilo pismo sopredsedujočega skupnemu odboru slovenskega in Evropskega parlamenta, poslanca Michla Ebnerja, štirim predsednikom - slovenske države, DZ, vlade in ustavnega sodišča. V pismu Ebner opozarja, da na letošnje parlamentarne volite v Sloveniji ne bi smela pasti niti senca dvoma zaradi neuveljavitve referendumske odločitve in razsodbe ustavnega sodišča glede volilnega sistema. Več članov OMO je menilo, da je pismo nenavadno. Zunanji minister je na očitke odgovoril, da zanj pismo ni nenavadno in da je v povezavi s političnimi kriteriji za vstop v EU iz koebnhavnskega svežnja, ki zadevajo spoštovanje človekovih pravic in delovanje demokracije.
Nadaljevanje spopadov v Čečeniji
22. 07. 2000 15.26
Po navedbah visokega čečenskega predstavnika Movladija Udugova je prišlo danes v bližini Groznega in na vzhodu Čečenije do treh spopadov med ruskimi silami in uporniki, pri čemer so bili ubiti najmanj štirje ruski vojaki in en upornik. Po navedbah istega vira so spopadi potekali v Kirovi zahodno od Groznega ter blizu krajev Vedeno in Bači-Jurt.
Karadžić aretiran še pred volitvami?
13. 07. 2000 17.35
Posebni predstavnik Združenih narodov v BiH Jacques Klein je v današnjem pogovoru za bosansko-hercegovski Dnevni Avaz ocenil, da bi morali domnevnega vojnega zločinca Radovana Karadžića aretirati pred novembrskimi parlamentarnimi volitvami v BiH, da bi tako omogočili pozitivne spremembe v tej državi.
Literarni natečaj za pesnike in pisatelje
12. 07. 2000 15.07
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti objavlja literarni natečaj za 22. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Sodelujejo lahko avtorji, ki pišejo v svojem maternem jeziku (ne slovenščini). Na razpis lahko pošljejo prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramatiko. Prispevki morajo biti poslani do 30. julija 2000 v treh izvodih na naslov Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, s pripisom Za 22. srečanje.
Na IJS razvili nov računalniški sistem
12. 07. 2000 13.45
Na Odseku za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) so razvili računalniški sistem GOVOREC za govorjenje slovenskih besedil, ki so ga na posebni prireditvi podarili vsem slabovidnim in slepim Slovenije v smislu uporabe znanstvenih dosežkov za bolj humano družbo. Ocenjena vrednost darila je okoli sto milijonov tolarjev. Namen te akcije je slepim in slabovidnim olajšati težave vsakodnevnega življenja. Hkrati želijo z odmevno akcijo opozoriti javnost na probleme invalidnih ljudi. Pri nas je namreč še vedno veliko arhitekturnih ovir, ki invalidom onemogočajo gibanje oziroma vožnjo z invalidskim vozičkom, pa tudi zaposlovanje invalidov je v zadnjih letih bistveno otežkočeno oz. se znižuje, itd. S podpisanim dogovorom z IJS so se Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika iz Škofje Loke in Zavod za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane tako zavezali, da bodo skrbeli za brezplačno distribucijo sistema med slepe in slabovidne v Sloveniji. Sistem GOVOREC bo namreč dosegljiv na vseh treh omenjenih lokacijah. Vsi slepi in slabovidni Slovenije bodo dobili sistem brezplačno, potrebno pa je podpisati sprejem in ne dovoliti nadaljnjega kopiranja. Sistem se zapiše na CD, ker je za disketo preobsežen.
Toplak član mednarodnega senata
12. 07. 2000 09.15
Na današnjem zasedanju direktorija združenja evropskih univerz ter predstavnikov EU in OZN, ki je potekalo v Ženevi, so udeleženci volili organe mednarodnega foruma za zaščito avtonomije univerze in akademskih pravic. Izvolili so upravni odbor foruma ter posebni kolegij mednarodnih strokovnjakov, ki delujejo kot opazovalci t.i. mednarodnega senata, ki bo obravnaval primere kršitev avtonomije univerz v različnih delih predvsem jugovzhodne Evrope. V omenjeni senat so za člana izvolili tudi rektorja mariborske univerze Ludvika Toplaka, so sporočili z Univerze v Mariboru.
Brez mirovnih sil UNFIL v Libanonu
08. 07. 2000 11.23
Posebni odposlanec ZN za Bližnji vzhod Terje Roed-Larsen je danes v Bejrutu dejal, da pogoji za prihod modrih čelad na jug Libanona, od koder so se pred mesecem in pol umaknile izraelske sile, za zdaj še niso izpolnjeni. Vzrok za to so libanonske oblasti, ki se zaradi vnovičnih izraelskih vdorov na to območje ne strinjajo v celoti s prihodom mirovnih sil ZN UNFIL. Posebni odposlanec ZN se je med drugim danes sestal tudi z libanonskim predsednikom Emilom Lahoudom in premierom Salimom Hossom.
SE ob 5. obletnici pokola v Srebrenici
07. 07. 2000 17.56
Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Lord Russell-Johnston se je danes v posebni izjavi spomnil pokola v Srebrenici, v katerem so pred petimi leti sile bosanskih Srbov po ukazu Ratka Mladiča in pod oblastjo Radovana Karadžiča ubile med 7000 in 8000 civilistov.