posebno
Organizatorji v Mariboru pripravljeni za 35. tekmovanje v Zlati lisici
23. 12. 1997 16.23
Smučarski klub Branik, organizator smučarske tekme Zlata lisica za svetovni pokal, ki bo 10. in 11. januarja 1998 v Mariboru, je na današnji tiskovni konferenci v Mariboru predstavil jubilejno 35. prireditev na mariborskem Pohorju.
B.B. King svojo kitaro podaril papežu
20. 12. 1997 09.40
Znani ameriški pevec B.B. King je na avdienci, ki jo je za udeležence vatikanskega božičnega koncerta priredil papež Janez Pavel II, papežu podaril svojo kitaro Lucille. Med udeleženci na avdienci so bili tudi francoska pevka Mireille Mathieu, portugalska skupina Madredeus in italijanski pevec Angelo Branduardi. Papež je darilo sprejel z nasmeškom, B.B. King pa je povedal, da je bilo srečanje s papežem zanj prav posebno doživetje, saj je ob njem čutil, da stoji ob neizmernem viru duhovne energije. Sicer so udeleženci avdience povedali, da je Janez Pavel II. izgledal precej utrujeno.
Stanovanjski sklad odobril 65 neprofitnih stanovanj
19. 12. 1997 15.26
Stanovanjski sklad ljubljanskih občin je na današnji seji 65 prosilcem odobril najem neprofitnih stanovanj, od katerih bodo tri namenjena invalidom. Na prednostni listi je bilo 687 prosilcev, vseh sprejetih vlog pa je bilo 815. Stanovanja bodo predvidoma vseljiva v prvi polovici leta 1998.
Razmere na slovenskih cestah
19. 12. 1997 14.09
Glavne ceste po Sloveniji so večinoma mokre in spolzke oziroma je na njih ponekod, predvsem na gorenjskih cestah, še snežna brozga. Voznike opozarjamo na nevarnost poledice še posebno na cestah bolj lokalnega značaja.
Poostren nadzor nad zaposlovanjem na črno
18. 12. 1997 16.47
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve od letošnjega julija izvaja v sodelovanju z davčnimi in delovnimi inšpektorji ter policijo poostren nadzor zaposlovanja in dela na črno, še posebej na področjih, kjer je ta problem najbolj pereč. Sredina akcija je pokazala, da so v Ladjedelnici Izola zaposlovali tujce brez delovnih dovoljenj; gre predvsem za hrvaške kooperante, ki so opravljali zahtevne varilske posle. To je v nasprotju s slovensko zakonodajo, zato so zahtevali njihovo takojšnjo ustavitev dela, dokler družba ne pridobi ustreznih dokumentov.
Manj zaposlenih z beneficirano delovno dobo
17. 12. 1997 16.11
Državni zbor je po hitrem postopku s 50 glasovi "za" in enim "proti" sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah, s katerim je beneficirano delovno dobo oziroma institut zavarovalne dobe s povečanjem omejil zgolj na najožjo skupino zaposlenih, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela.
Podelili nagrade na Srečanju z italijanskim filmom
16. 12. 1997 10.41
Grand prix petnajstih Srečanj z italijanskim filmom v francoskem Annecyju so sinoči podelili režiserju Francescu Calogeru za film Pet nevihtnih dni (Cinque giorni di tempesta). V žiriji so bili vodja beneške Mostre Felice Laudadio, igralci Philippine Leroy-Beaulieu, Robin Renucci in Claude Rich ter režiser Jacques Deray.
Obisk italijanskega zunanjega ministra v ZRJ
14. 12. 1997 13.04
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini bo jutri obiskal ZR Jugoslavijo in se v Beogradu srečal z njenim predsednikom Slobodanom Miloševićem ter Milanom Milutinovićem, zunanjim ministrom ZRJ in kandidatom za predsednika Srbije v drugem krogu volitev 21. decembra letos.
Zapestnica namesto okovov
14. 12. 1997 11.34
Francoski obsojenci bodo zaporno kazen po novem lahko odsedeli doma, a ne vsi. Najnovejši izum >>elektronske ječe<< bodo lahko koristili le kršitelji zakona, ki jim bo sodišče izreklo zaporno kazen, nižjo od enega leta in pa tisti, ki morajo od sicer daljše zaporne kazni odsedeti le še dvanajst mesecev ali manj. Odločitev je po sprejetju v francoski narodni skupščini pred nekaj dnevi potrdil tudi francoski senat. Tisti zaporniki, ki se bodo (lahko) odločili za >>domači zapor<<, bodo morali nositi posebno zapestnico, preko katere jih bodo pristojni organi stalno nadzirali. Obsojenci se bodo od posebnega oddajnika, ki bo nameščen v njihovem stanovanju, smeli oddaljiti le za največ 45 metrov. Elektronika naj bi francoskim oblastem tako že čez nekaj mesecev pomagala razbremeniti prepolne zapore. >>Elektronski povodec<< za zapornike se je uveljavil tudi na Nizozemskem, Švedskem in v ZDA.
SRD pričakuje skorajšnje imenovanje nove uprave Litostroja
12. 12. 1997 15.08
Slovenska razvojna družba (SRD), ki je lastnica 35 odstotkov Litostroja, s posebno pozornostjo spremlja dogajanje po odstopu uprave. Pričakuje, da bo nadzorni svet v najkrajšem času opravil pogovore z možnimi kandidati za novo upravo.
Najhitrejši vlak na svetu
12. 12. 1997 10.29
Na posebej prirejeni progi v Jamanašiju, jugozahodno od Tokia, je prototip japonskega magnetnega vlaka Maglev s 521 kilometri na uro danes postavil nov svetovni rekord v hitrosti, so sporočili iz japonske železniške družbe Central Japan Railway Co. Ltd. (JR Tokai).
Predstavili najuspešnejše letošnje slovenske inovacije
09. 12. 1997 16.54
Slovenska podjetniška inovacijska mreža, ki deluje v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, je organizirala drugi salon najboljših letošnjih slovenskih inovacij, ki ga je danes odprl minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. "Gre za letni pregled tistih inovacij, ki so v tem letu nastopile na svetovno najbolj priznanih specializiranih sejmih novih proizvodov in tehnologij ter tam prejele najvišja odličja," je ob odprtju dejal vodja Slovenske podjetniško inovacijske mreže Gorazd Jenko. Danes predstavljenih 29 inovacij je bilo razstavljenih na treh pomembnejših tujih sejmih: na sejmu Inpex v Pittsburghu, na sejmu Ženeva 97 in na sejmu Iena v Neurenbergu.
Prva zasebna kirurška bolnišnica v Sloveniji
03. 12. 1997 16.41
V Rožni dolini v Ljubljani bo popoldne predsednik RS Milan Kučan odprl prvo zasebno kirurško bolnišnico v Sloveniji. Po petih letih priprav, gradnje in opremljanja bo z delom začel Kirurški sanatorij Rožna dolina. V objektu na 1760 kvadratnih metrih je v pretežno eno- in dvoposteljnih sobah na voljo skupno 20 postelj. Operacije bodo potekale v dveh operacijskih dvoranah, laboratorijske preiskave pa v patološkem ter nevrofiziološkem laboratoriju. V pritličju stavbe so štiri ambulante, z ustrezno opremo za ginekološke preglede, preiskave ust, nosu ter oči, pa tudi mamogaf, ultrazvok ter rentgen.
Francoska vlada odobrila proizvodnjo genetsko spremenjene koruze
27. 11. 1997 12.34
Francoska vlada je sklenila odobriti proizvodnjo genetsko spremenjene koruze, ki so jo vzgojili v švicarskem podjetju Novartis.
Nova predstavnica in koordinatorka operacij ZN v BiH
27. 11. 1997 09.49
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je imenoval posebno odposlanko za človekove pravice na območju nekdanje Jugoslavije Elisabeth Rehn za svojo posebno predstavnico in koordinatorko operacij ZN v BiH. 62-letna Rehnova bo nastopila novo dolžnost 16. januarja. Elisabeth Rehn, je od leta 1995 posebna poročevalka za človekove pravice v BiH, na Hrvaškem in v Zvezni republiki Jugoslaviji.
Olimpijsko premirje med OI v Naganu
26. 11. 1997 12.11
Generalna skupščina Združenih narodov v New Yorku je v torek izglasovala posebno resolucijo, s katero poziva vse narode, da v času zimskih olimpijskih iger v Naganu leta 1998 spoštujejo olimpijsko premirje po zgledu na staro Grčijo.
Podelili so mednarodne nagrade Emmy
25. 11. 1997 13.37
V New Yorku so v ponedeljek podelili mednarodne nagrade Emmy za televizijske dosežke izven ZDA. Letos so to nagrado prejele štiri britanske produkcije: umetniški dokumentarni film o slavnem bolšojskem baletu, drama o politiku, ki zamenja stranko, predstava o osmih moških v gostilni in program, ki so ga oblikovali otroci.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Za boljše sodelovanje med Slovenijoo, Italijo in Hrvaško
22. 09. 1997 00.00
Ob koncu mednarodnega posvetu Jadran v Evropi, ki je potekal na Brionih, so udeleženci poudarili, da bi morale hrvaške, slovenske in italijanske državne ustanove, pristojne za ribolov, več sodelovati ne dvostranski in večstranski ravni, da bi rešili skupne težave v zvezi z ribolovom na Jadranu. Rezultati skupnih pogovorov bi morali biti podlaga za sprejemanje odločitev o količini ulova v Jadranu, so ugotovili udeleženci. Posebno so poudarili pomen skupnega znanstvenega projekta Medits, ki ga financira EU, v okviru katerega spremljajo trideset gospodarsko pomembnih ribjih vrst. Razpravljali so tudi o delu državnih ustanov, pristojnih za morski ribolov, ter izmenjavi predpisov s področja ribolova, katerega namen je učinkovitejši nadzor na morju in preprečevanja ribolova na črno.