posel
AT&T za 58 milijard dolarjev kupuje kabelskega operaterja MediaOne
23. 04. 1999 10.14
Vse kaže, da bo največja ameriška telekomunikacijska družba AT&T očitno postala tudi prvo ime med kabelskimi operaterji v ZDA. Za 58 milijard dolarjev namerava kupiti četrto največjo družbo v ZDA na tem področju - MediaOne.
Amnesty International Slovenije dobil novo vodstvo
17. 04. 1999 19.48
Amnesty International Slovenije (AIS) je danes dobil novo vodstvo. Za novega predsednika AIS je bil izvoljen Dean Zagorac. Član AIS je od leta 1990, član izvršnega odbora od leta 1993, od leta 1994 pa urednik Biltena AI. Člani AIS so na občnem zboru, rednem letnem srečanju, volili tudi druge člane sedemčlanskega izvršnega odbora.
Sklenjen eden večjih poslov v petrokemični industriji
16. 04. 1999 11.52
Ameriška družba Huntsman je z Imperial Chemical Industries sklenila dogovor o nakupu štirih kemičnih oddelkov. Največja zasebna kemična družba v Severni Ameriki naj bi tako z 1,7 milijarde dolarjev vrednim poslom od Imperial Chemical Industries (ICI) prevzela aktivnosti s področja poliuretanov, titanovega dioksida, petrokemičnih operacij in dišav.
Ford kupil britansko avtomobilsko verigo servisnih storitev in rezervnih delov
12. 04. 1999 17.55
Avtomobilskemu gigantu Ford je za 1,6 milijarde funtov uspelo prevzeti večinski delež v največji evropski avtomobilski verigi rezervnih delov in servisnih dejavnosti, britanski družbi Kwik-Fit, ki se ukvarja tudi s ponujanjem zavarovalnih storitev. Po pojasnilih iz ameriške družbe gre pri omenjeni pridobitvi za nadaljnje uveljavljanje strategije, s katero želi Ford okrepiti svojo navzočnost na evropskem trgu in postati vodilni svetovni ponudnik avtomobilskih izdelkov in storitev.
Združitev Astre in Zenece
07. 04. 1999 08.06
Delničarji švedskega proizvajalca zdravil Astra so odobrili združitev z britansko družbo Zeneca in tako sklenili posel, s katerim je nastala ena največjih svetovnih farmacevtskih družb, so v skupni izjavi povedali predstavniki obeh podjetij. Glede načrtovane združitve je imelo pomisleke le nekaj Astrinih delničarjev, predstavniki družbe pa so povedali, da je združitev z glasovanjem odobrilo kar 96 odstotkov delničarjev in kapitalskih lastnikov. Kot so še povedali v obeh družbah, je bilo prevrednotenje Zenecinega kapitalskega deleža v dolarje že opravljeno, ime družbe pa so ob tem spremenili v AstraZeneca PLC. Sedež skupne družbe bo v Londonu, razvojni in raziskovalni center pa na Švedskem. V družbi pa pričakujejo, da bo njihova prodaja že letos zrasla na 11,5 milijarde dolarjev. Astrin prodajni adut je zdravilo za čir in zgago Prilosec, ki je v svetu najbolje prodajano zdravilo na recept. Zeneca pa je za ameriškim Bristol-Myers Squibb drugi največji proizvajalec zdravil za obolele za rakom. Poleg tega ima Zeneca obsežno proizvodnjo agrokemičnih izdelkov ter je lastnik ameriškega operaterja za zdravljenje raka in dializne centre Salick Health Care.
''Zašili'' tudi Johna Gottija mlajšega
06. 04. 1999 09.39
Sin enega najznamenitejših newyorških mafijskih voditeljev Johna Gottija, John Gotti mlajši, je na vsesplošno presenečenje v zameno za milejšo kazen priznal večino ''grehov'', katerih ga obtožujeta FBI in državno tožilstvo. John Gotti mlajši, čigar oče že prestaja kazen dosmrtne ječe, je priznal, da je izsiljeval gradbeno podjetje, da je podkupoval enega vodilni članov sindikata Teamsters in da je lagal, ko je prosil za posojilo za nakup hiše. Potem ko je bi njegov oče kot eden glavnih mafijskih voditeljev v New Yorku aretiran, se je policija spravila na njegovega sina, ki je veljal za naslednika organiziranega kriminala pod vodstvom mafijske družine Gambino. Čiščenje newyorških ulic kriminalne zalege se tako nadaljuje, pri čemer ena najmočnejših mafijskih družin Gambino počasi izgublja nekdanjo moč. Johna Gottija mlajšega so aretirali že lansko leto v povezavi z umori v enem najznamenitejših newyorških nočnih klubov Scores, ki ga redno obiskuje večina najbolj znanih in bogatih Američanov. Scores je znan kot nočni klub s striptizetami za bogatejše goste, John Gotti mlajši pa je po aretaciji očeta prevzel posel nudenja ''zaščite'' klubu, kar pomeni, da je za nezakonito ''varovanje'' kluba pobiral določene vsote denarja. Policija temu pravi izsiljevanje. Oktobra lani so Gottiju mlajšemu odobrili hišni pripor, za kar je moral položiti 10 milijonov dolarjev varščine; zanimivo je, da je omenjeno vsoto denarja zbral brez težav, čeprav nima prijavljenega rednega vira dohodkov.
Mannesmann Arcor kupil o.tel.o
02. 04. 1999 09.29
Nemški telekomunikacijski koncern Mannesmann Arcor je za 2,25 milijarde mark kupil konkurenčno družbo o.tel.o, s čimer je svoj tržni delež na nemškem tržišču povečal na 50 odstotkov.
Yahoo za 5,6 milijarde dolarjev prevzel Broadcast.com
01. 04. 1999 18.01
Predstavniki družb Yahoo in Broadcast.com naj bi po poročanju računalniških virov sklenili dogovor o prevzemu slednjega s strani Yahoo. Tako bo Yahoo svoji rastoči paleti storitev s 5,6 milijarde dolarjev vrednim poslom dodal še vodilnega ponudnika radio in video programov na internetu.
Hrvaška gradi novo elektrarno
31. 03. 1999 07.55
Hrvaška vlada je državnemu energetskemu podjetju odobrila posel z ameriško družbo Enron, v okviru katerega naj bi severno od Zagreba zgradili novo elektrarno. Oblasti so bile s podatki o poslu zelo skope, vendar pa naj bi šlo za termoelektrarno v Jetrovcu, 40 kilometrov severno od Zagreba, zgrajeno v sodelovanju z eno najpomembnejših družb s tega področja. Hrvati so pred tem ostro nasprotovali vladnim načrtom o izgradnji nove elektrarne na obali, predsednik Franjo Tudjman pa se je pred volitvami odzval na zahteve javnosti in opoustil omenjeni načrt. Hkrati je odobritev posla z ameriško družbo ena izmed potez v prizadevanjih za dobre odnose z ZDA. Hrvaška vlada namreč kljub slabemu sodelovanju Hrvaške na področju Daytonskega mirovnega sporazuma v sosednji Bosni skuša ohraniti dobro sodelovanje z ZDA. Zunanji minister Mate Granić pa naj bi se jutri v Washingtonu sestal z ameriško državno sekretarko Madeline Albright in, kot poroča Hina, naj bi bili med temami pogovorov tudi posel z Enronom ter siceršnje razmere na Hrvaškem. Hrvaška je na zahtevo zveze NATO odprla svoj zračni prostor za potrebe zavezniških letal v napadih na sosednjo Jugoslavijo.
Vino preprečilo državniški obisk
31. 03. 1999 00.37
V Franciji je bil posel z vinom vedno izjemno pomemben, sedaj pa se je znašel še v središču diplomatskega zapleta. Iranski predsednik Mohamed Hatami je namreč prestavil napovedani obisk v Franciji zaradi trmastega vztrajanja Francozov, da bodo med pogovori postregli tudi z žlahtno kapljico. Iran je namreč Francijo pozval, naj spoštuje islamske in iranske običaje in načela - prepoved točenja alkohola, ženske pa morajo biti oblečene nevpadljivo. Ker Pariz in Teheran ustreznega dogovora še nista dosegla, iranskega predsednika do nadaljnjega ne bo v Francijo. Hatami se je sicer pred kratkim mudil na zgodovinskem obisku v Italiji, kjer so zahtevam Teherana ugodili - alkohola namreč niso stregli. V Franciji pravijo, da je protokol obiskov islamskih državnikov jasen: ne postrežejo s svinjskim mesom, medtem ko je vino na voljo tistim, ki to želijo. Kljub nenavadnemu sporu pa obe državi zatrjujeta, da si bosta še naprej prizadevali za poglabljanje ''zgodovinskih in prijateljskih'' medsebojnih odnosov, ki so bili zamrznjeni pred 20 leti, ko so v Iranu izvedli islamsko revolucijo.
Hrvaška vlada odobrila posel z ameriškim Enronom
30. 03. 1999 15.27
Hrvaška vlada je državnemu energetskemu podjetju odobrila posel z ameriško družbo Enron, v okviru katerega naj bi severno od Zagreba zgradili novo elektrarno. Oblasti so bile s podatki o poslu zelo skope, vendar pa naj bi šlo za termoelektrarno v Jetrovcu, 40 kilometrov severno od Zagreba, zgrajeno v sodelovanju z eno najpomembnejših družb s tega področja.
Telecom Italia meša štrene Olivettiju
30. 03. 1999 07.55
Telecom Italia je z gotovinsko ponudbo za odkup celotnega lastniškega deleža svojega podjetja Telecom Italia Mobile še dodatno zmešal štrene v odmevnem Olivettiejvem poslu. Olivetti namreč želi za 52,6 milijarde evrov kupiti Telecom in s tem skleniti največji posel na področju evropskih telekomunikacij. Olivettijev šef Roberto Colaninno vztrajno zavrača morebitno zvišanje ponudbe, analitiki pa ocenjujejo, da ponujena vrednost ne ustreza resnični vrednosti Telecoma. Tokratno Telecomovo gotovinsko ponudbo za odkup preostalih 40 odstotkov Telecom Italia Mobile (TIM) so z odobravanjem pozdravili tako analitiki kot tudi vlagatelji, saj so delnice podružnice za mobilno telefonijo krepko poskočile. Telecom, ki že ima v lasti 60 odstotkov TIM, želi postati njegov izključni lastnik, s čimer bi Telecomova vrednost postala previsoka za Olivetti.
Telecom Italia za odkup mobilnega oddelka ponuja gotovino
29. 03. 1999 07.54
Telecom Italia je danes z gotovinsko ponudbo za odkup celotnega lastniškega deleža svojega podjetja Telecom Italia Mobile še dodatno zmešal štrene v odmevnem Olivettijevem poslu. Olivetti namreč želi za 52,6 milijarde evrov kupiti Telecom in s tem skleniti največji posel na področju evropskih telekomunikacij.
Milošević do denarja prek poslovanja z Irakom
28. 03. 1999 01.36
ZR Jugoslavija je v času, ko je Zahod pritiskal na predsednika Slobodana Miloševića z gospodarskimi sankcijami, zlahka prihajala do denarja prek trgovanja z Irakom skozi program ''nafta za hrano''. New York Times objavlja podatke, da je ZR Jugoslavija, brez kakršnih koli ugovorov z ameriške strani, Iraku prodajala žito in zdravila.
Banka J.P.Morgan sklenila dogovor z banko Dai-Ichi Kangyo
25. 03. 1999 17.26
Wallstreetska investicijska banka J.P. Morgan je objavila, da je njihov oddelek za investiranje z japonsko banko Dai-Ichi Kangyo Bank (DKB) sklenil uradni dogovor o ustanovitvi skupne družbe za prodajo vzajemnih skladov na Japonskem. Posel vreden 25,5 milijona dolarjev so napovedali oktobra, z njim pa naj bi maja začeli razvoj in trženje investicijskih kreditov za posameznike. Investicijski krediti so podobni vzajemnim skladom, ki jih ponujajo v ZDA. S povezavo bo J.P. Morgan preko DKB-jeve mreže podružničnih pisarn po Japonski pridobil širši dostop do fonda zasebnih prihrankov, ki naj bi po ocenah strokovnjakov obsegal devet bilijonov dolarjev. DKB pa je ena največjih japonskih bank in namerava od J.P. Morgan pridobiti predvsem znanje o razvoju najnovejših finančnih proizvodov.
SBC Communications naj bi prevzel družbo Ameritech
25. 03. 1999 17.21
Ameriško pravosodno ministrstvo je pogojno odobrilo načrtovani prevzem družbe Ameritech s strani SBC Communications, s čimer naj bi nastala največja ameriška lokalna telefonska družba. Posel je po ocenah z maja lani, ko je bil najavljen, vreden 57 milijard dolarjev. Združena družba bo pokrivala 57 milijonov telefonskih priključkov v 13 zveznih državah, kar je skorajda tretjina vseh telefonskih priključkov v ZDA. Ko bo ta posel SBC, ki potrebuje še odobritev zvezne komisije za komunikacije, zaključen, nameravajo pri SBC speljati še nakup družbe, ki pokriva kabelske telefonske storitve Comcast.
Pogojno odobrena združitev SBC in Ameritech
24. 03. 1999 11.55
Ameriško pravosodno ministrstvo je pogojno odobrilo načrtovani prevzem družbe Ameritech s strani SBC Communications, s čimer naj bi nastala največja ameriška lokalna telefonska družba. Posel je po ocenah z maja lani, ko je bil najavljen, vreden 57 milijard dolarjev.
Renault objavil ponudbo za odkup deleža japonskega Nissana
18. 03. 1999 08.10
Francoski proizvajalec avtomobilov Renault je objavil dolgo pričakovano ponudbo za odkup 35-odstotnega lastniškega deleža japonskega Nissana. Okvirna vrednost posla je štiri milijarde dolarjev, ponudbo pa je z odobravanjem že sprejel tudi Nissan. Renault bi tako s svojim deležem dobil pravico do veta na odločitve uprave drugega največjega japonskega proizvajalca avtomobilov. Uprava Nissana naj bi se sestala v petek, posel pa naj bi sklenili do konca meseca.
Renault bo kupil 35 odstotkov Nissana
17. 03. 1999 14.22
Francoski proizvajalec avtomobilov Renault je storil korak h krepitvi svojega položaja na svetovnem trgu avtomobilov in objavil dolgo pričakovano ponudbo za odkup 35-odstotnega lastniškega deleža japonskega Nissana. Okvirna vrednost posla je 4 milijarde dolarjev, ponudbo pa je z odobravanjem že sprejel tudi Nissan.
Ameriški DuPont kupil Pioneer Hi-Bred International
16. 03. 1999 10.49
Ameriški velikan s področja kemične industrije DuPont Co. bo za 7,7 milijarde dolarjev kupil še preostalih 80 odstotkov največje svetovne družbe za proizvodnjo semenske koruze Pioneer Hi-Bred International Inc., s čimer bo DuPont postal izključni lastnik kupljene družbe. Gre za prvi posel v okviru napovedanega širjenja DuPontove navzočnosti na področju genske tehnologije. Posel, ki naj bi ga zaključili letos poleti, sta že odobrili upravi obeh podjetij.
Telecom Italia se bo združil s Telecom Italia Mobile
12. 03. 1999 15.36
Telecom Italia je končno naredil dolgo pričakovani korak in napovedal združitev s svojo podružnico za mobilne telefone. Tako bo povečal volilne pravice delničarjev ter s tem preprečil prevzem podjetja s strani Olivettija.
Boeing bo češki Aero Vodochody popeljal na mednarodni trg
08. 03. 1999 12.49
Vodilni češki proizvajalec vojaških letal Aero Vodochody, ki je svoj razcvet doživel v železnem času po varšavskem paktu, namerava s sodelovanjem z Boeingom obuditi uspešno proizvodnjo. Boeing pa si je s tem zagotovil vstop na vzhod. Lani je Boeing kupil 35-odstotni delež Aero Vodochny in temeljito reorganiziral poslovanje.
Volvovi delničarji bodo odločali o poslu s Fordom
26. 02. 1999 11.17
Volvovi delničarji naj bi 8. marca odločali o morebitni prodaji Volvovega oddelka osebnih avtomobilov družbi Ford Motors. Kot piše v Volvovem letaku, namenjenemu delničarjem, je posel vreden 6,45 milijarde dolarjev, zaradi različnih dodatnih stroškov pa bo neto prihodek od prodaje dosegel le 3,62 milijarde dolarjev.
Daewoo odstopil od sodelovanja v ukrajinski komisiji
25. 02. 1999 10.24
Južnokorejski avtomobilski gigant Daewoo je objavil, da se umika iz skupne komisije, ki so jo ustanovili, da bi ukrajinskemu skupnemu podjetju pomagali preživeti. Kot so v pismu zapisali predstavniki podjetja, naj bi se ukrajinska stran obnašala nepošteno, nelojalno in nerazumno, poleg tega pa naj bi ukrajinski uradniki odločitve komisije enostransko in brez utemeljitev spreminjali.
Zaustavitev posla s sateliti Ameriki prinaša škodo
24. 02. 1999 12.39
Odločitev ZDA, da bodo zaustavile velikanski posel - prodajo satelitov Kitajski, lahko povzroči veliko škodo ameriškim proizvajalcem, saj naj bi se kupci po vsem svetu zaradi tega raje obračali na neameriške proizvajalce. ZDA bi tako lahko izgubile vodilno vlogo pri izdelavi satelitov. Strokovnjaki so še povedali, da je Clintonova administracija, s tem da je zaustavila 450 milijonov dolarjev vreden posel s Kitajsko, odprla vrata evropskim proizvajalcem satelitov, ki bi Ameriko lahko izrinili iz vodilnega mesta na tem področju.
Coca Cola kupuje konkurenta iz Peruja
24. 02. 1999 08.15
Največji svetovni proizvajalec brezalkoholnih pijač Coca Cola bo odkupil polovico perujskega konkurenta Inca Kola Peru SA.
Britanski teden mode
23. 02. 1999 08.04
Londonski teden se začenja v velikem slogu - z obveznim bliščem in velikimi imeni. V naslednjih šestih dneh bodo britanski modni oblikovalci svoje ekstravagante in provokativne stvaritve predstavili več tisoč kupcem in stotinam novinarjev.
Credit Suisse kupuje Warburg Pincus Asset
16. 02. 1999 11.41
Švicarska banka Credit Suisse je objavila, da nameravajo za 650 milijonov dolarjev kupiti newyorško Warburg Pincus Asset Managment Inc. Posel, ki ga morajo odobriti ustrezne ustanove, naj bi bil zaključen v prvi polovici letošnjega leta.
Aerospatiale na privatizacijski poti
16. 02. 1999 09.11
Francoska vlada je v nedeljo izdala odlok o privatizaciji francoske civilne in vojaške družbe za vesoljsko tehnologijo Aerospatiale, s čimer bodo omogočili povezovanje družbe z vojaškim oddelkom družbe Lagardere - Matra Hautes Technologies. Posel naj bi bil po prvih ocenah vreden 357 milijonov dolarjev, z njim pa bi Matra Hautes Technologies postala tretjinski lastnik skupne družbe Aerospatiale-Matra.
EDS kupuje del MCI WorldComa
13. 02. 1999 09.37
MCI WorldCom namerava svoj oddelek za računalniške storitve za 1,67 milijarde dolarjev prodati družbi Electronic Data Systems (EDS). Prodaja je del obsežnega posla, v katerem bo 13.000 delavcev presedlalo iz ene družbe v drugo. V skladu z dogovorom bo vodilni dobavitelj računalniških storitev za telekomunikacijsko industrijo - EDS - s sedežem v Planu v državi Teksas družbo MCI WorldCom oskrboval s programsko opremo in podpornimi sistemi v prihodnjih desetih letih. Celoten posel je vreden pet do sedem milijard dolarjev, v njem pa bo sodelovalo 1000 EDS-ovih delavcev. Po drugi strani bo EDS najel MCI WorldCom, ki bo prevzel urejanje telekomunikacij za EDS in njihove stranke. V okviru tega posla naj bi MCI WorldCom v prihodnjih desetih letih imel šest do 8,5 milijarde dolarjev prihodka, vanj pa bo vključenih 12.000 delavcev MCI WorldComa. Delnice obeh podjetij so takoj po objavi združevanja močno poskočile.