posestnik

Z najstarejšim še delujočim dvigalom pri nas smo se spustili 157 metrov pod zemljo

13. 04. 2025 18.30

Tradicija industrijskega pridobivanja premoga je v Šaleški dolini dolga že 150 let. Da se v nedrjih te takrat odmaknjene in "nepomembne" doline nahajajo bogate zaloge "črnega zlata" so vedeli že vsaj stoletje prej. Industrijsko pridobivanje premoga pa je za vselej spremenilo tok razvoja doline, njeno podobo, ritem življenja in tamkajšnje ljudi. Pod Šaleško dolino se skriva še okoli 300 milijonov ton premoga, v 150 letih so ga izkopali 266 milijonov ton. A tudi v velenjskem rudniku se zavedajo, da se čas izkoriščanja premoga izteka. Rudarji ga bodo v Velenju odkopavali predvidoma le še do leta 2033.

Vremenske vraže iz srednjega veka so danes zamenjale teorije zarote

30. 07. 2023 12.45

Zapisi o boju proti neurjem segajo vse do antične Grčije. Herod je opisal, kako barbarska ljudstva z loki in puščicami streljajo proti nevihtnim oblakom, v osmem stoletju so se proti toči začeli boriti z zvonjenjem cerkvenih zvonov, prepričani, da so nevihte plod zlobnih duhov, skupaj s protitočnimi topovi se je praksa, ki je temeljila na vražah, obdržala vse do začetka 20. stoletja. Danes so vraže zamenjale teorije zarote, h katerim se zateka čedalje več ljudi, namesto da bi sprejeli znanstvena dognanja.

Na desnem bregu Save raj za sprehajalce, na levem črna odlagališča

25. 05. 2021 06.00

Podjetnik, ki bo v naravo odložil gradbene odpadke, lahko dobi od 10.000 do 30.000 evrov kazni, seveda, če ga inšpektorji dobijo pri umazanem delu. Takšno kazen tvega kljub temu, da bi ga odvoz na ustrezen obrat za predelavo odpadkov stal nekaj sto evrov. So okoljski inšpektorji res brezzobi tigri, ki kršitelje le redko izsledijo, ali so slednji tako pogoltni za svoj dobiček, da so pripravljeni nevarne odpadke odvreči na območje vodnega zajetja? Medtem ko postajajo rečna obrežja rekreacijska območja, pa so zgolj nekaj metrov stran legla divjih odlagališč.

Časovna kapsula razkrila skrivnosti bistriškega župana pred 100 leti

26. 07. 2020 06.58

V Ilirski Bistrici razkrivajo zgodovinske zgodbe, ki so bile več kot sto let ujete v Čenarjevi hiši, kjer je z družino prebival Franc Starec, ki je županoval Bistrici, ko je bila leta 1911 povzdignjena v trg. Vnukinja Gabrijela, ki je hišo podedovala, in njen mož Alojz Fatur sta jo zdaj prodala, a je Fatur pred tem na podstrešju v zazidanem oknu našel list z zapisi, ki ga je župan skril. A ne zgolj listine, vse, kar je v hiši ostalo, je prava časovna kapsula, ki razkriva življenje družine in tistega časa.

V Ljubljani proslava ob 150. obletnici vižmarskega tabora

17. 05. 2019 06.00

Pred natanko 150 leti, na binkoštni ponedeljek, so se naši predniki zbrali na najbolj množičnem vseslovenskem taboru, kjer so javno zahtevali vpeljavo slovenskega jezika v šole in urade ter ustanovitev vseučilišča. V spomin na omenjeni tabor stoji na vižmarskem polju piramida, ki ponazarja stremljenje Slovencev po zedinjenju.

Lastniki zemljišč z varovalno ograjo lahko zahtevajo odškodnino. Rok je do konca junija

18. 02. 2017 10.55

Veljati začenja novela, po kateri so lastniki in posestniki upravičeni do nadomestil, če se na njihovem zemljišču postavi, namesti, uporablja, vzdržuje ali shranjuje varovalna ograja ali druga tehnična ovira, in sicer če to otežuje redno rabo zemljišča. Zahteve za leti 2015 in 2016 morajo podati do konca junija.

Sodišče ugodilo željam uporabnikov Roga, MOL se bo pritožila

14. 06. 2016 11.43

Sodišče je ugodilo željam uporabnikov Roga, da se prepreči nadaljnja gradbena dela. Odločba je začasna, namenjena ustavitvi del, dokler sodišče o sporu med uporabniki in Mestno občino Ljubljana ne odloči v celoti.

Kraljica ostala brez umivalca rok

22. 11. 2013 13.48

Britanska kraljica Elizabeta II. je ostala brez svojega umivalca rok. Peter Houison Craufurd je namreč umrl v starosti 82 let. Njegova vloga je sicer ena izmed najbolj neobičajnih med kraljičinimi dvorjani, kljub temu pa bodo morali zdaj poiskati njegovega naslednika.

Aljažev stolp: simbol slovenstva že vse od 1895

07. 08. 2013 13.04

Pred natančno 118 leti so na vrhu Triglava postavili znameniti Aljažev stolp. Zanj je zaslužen takratni župnik na Dovjem Jakob Aljaž, ki mu ni bilo všeč, da se slovenskih gora polaščajo Nemci. Ti so mu pogosto "nagajali" pri njegovih načrtih.

Kaj pa vstopnina na blejsko Grajsko plažo?

14. 08. 2012 08.44

Pristojno ministrstvo je odpravilo vstopnine za na plažo ob morju z nekaterimi izjemami, a kako zakonska ureditev vpliva na kopališča ob jezerih? Inšpekcijske službe so prejele prijavo tudi zoper upravljavca Grajske plaže na Bledu. S primerom so se pozabavale in kaj so ugotovile?

Podjetnik Majcen se je umaknil iz avtokampa

21. 04. 2010 21.33

Nadzor nad recepcijo avtokampa v Ankaranu je prevzela varnostna služba Adrie Ankaran. Varnostniki, ki naj bi jih najel Miro Majcen, s katerim se Adria Ankaran pravda za lastništvo nad kampom, so se razen enega umaknili.

Erjavec: Nisem še strokovnjak za okolje

19. 11. 2008 11.55

V državnem zboru so potrdili še pet kandidatov za ministrske stolčke v novi vladi. Erjavec je bil edini kandidat, proti kateremu je glasoval koalicijski poslanec.

Spet umor belega posestnika

18. 03. 2002 00.00

Neznanci so v Zimbabveju ubili nekega belega posestnika. Gre že za deseto žrtev med njimi, odkar so v državi pred dvema letoma začeli pripravljati zemljiško reformo.

Tolstojeva pisma končno na pravem mesto

24. 08. 1998 14.19

Tri pisma so končno našla prostor v muzeju, posvečenem avtorju pisem - ruskemu pisatelju Levu Tolstoju. Pisma je Tolstoj napisal med letoma 1906 in 1909 svojemu mlademu učencu Vladimirju Shreemanu iz Ukrajine. Po njegovi smrti pa so prišla v roke njegovih potomcev. Družino Shreemanovih je med 2. svetovno vojno obtožila takratna sovjetska oblast, zato so se preselili v nacistično Nemčijo. Po vojni so se preselili v Argentino, kjer živijo še danes. Pisma je Državnemu muzeju Leva Tolstoja izročila pravnukinja Tolstojevega prijatelja, 75-letna Maria Shreeman. Skupaj s svojim možem je iz Buenos Airesa v Moskvo prišla na povabilo ruskega ministra za kulturo. Vladimir Shreeman je bil mlad posestnik, zagret za Tolstojeve teorije o skupni lastnini. Tako se je odločil, da bo svojo zemljo razdelil med kmete in ustanovil komuno. V enem od pisem, podarjenih muzeju, Tolstoj mladeniča opozarja, naj o svoji odločitvi še enkrat dobro premisli. Kljub temu je Shreeman svojo posest razdelil. S tem se je zameril cesarskemu režimu, ki ga je za dve leti izgnal iz države. Tudi boljševiška oblast mu ni bila naklonjena. Tako je umrl leta 1939, medtem ko je po državi iskal zatočišča pred stalinizmom.