poslanska
Prodekanici vrnili pooblastila
03. 04. 2001 00.00
Upravno sodišče v Mariboru je na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), mariborske pedagoške fakultete in prodekanice za študentske zadeve na tej fakulteti Ivane Vinovrški slednji povrnilo pooblastila, ki ji jih je na začetku marca odvzel rektor mariborske univerze Ludvik Toplak.
Kaj bo z Miloševićevimi sodelavci
01. 04. 2001 00.00
Jugoslovanski preiskovalni sodnik Goran Čavlina je napovedal, da bodo v prihodnjih dneh zaradi suma izkoriščanja položaja in finančnih goljufij zaslišali še štiri visoke predstavnike nekdanjega režima. Gre za nekdanjega vodjo carinske uprave Mihaila Kertesa, nekdanjega podpredsednika jugoslovanske vlade Nikolo Šainovića, nekdanjega finančnega ministra Jovana Zebića in nekdanjega vodjo srbskih tajnih služb Radeta Markovića.
Različna mnenja o vatikanskem sporazumu
28. 03. 2001 00.00
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka in njena poslanska skupina soglašata z vsebino sicer spornega 1. člena v sedanjem besedilu predloga sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem, ki govori o odnosu med slovenskim ustavnim redom in kanonskim pravom, je poudaril vodja poslanske skupine SLS+SKD Janez Podobnik. Po njegovih besedah določba, ki omenja spoštovanje neodvisnosti in avtonomnosti Rimskokatoliške cerkve, ni v ničemer sporna.
Potrč o vatikanskem sporazumu
23. 03. 2001 00.00
Brez nekaterih resnih popravkov vsebine vatikanskega sporazuma bi se lahko ustvaril vtis, kot da v Sloveniji delujeta dva pravna sistema in ne eden ustavni in pravni sistem, v okviru katerega morajo v Sloveniji delovati vse institucije, vključno z Rimskokatoliško cerkvijo, je na novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. Po njegovih besedah je želja in ambicija ZLSD delovati v smeri doseganja uskladitve, saj ni nobenih razlogov za ocenjevanje, da to ni mogoče. "Mi bomo naredili vse, da na tej točki ne bi prišlo do izsiljevanja ali preglasovanja, saj se nam zdi izredno pomembno vprašanje za vso državo, zato je potrebno o temeljnih vprašanjih vsebine, pomena in ureditve odnosov imeti skupen pogled," je poudaril Potrč.
Pri odvetništvu se je zataknilo
22. 03. 2001 00.00
Državni zbor je pred odločanjem o dopolnilih k predlagani noveli zakona o odvetništvu na predlog vodje poslanske skupine LDS Toneta Anderliča sejo prekinil. Anderlič je prekinitev predlagal, da bi se poslanska skupina liberalnih demokratov lahko opredelila do amandmaja, ki ga v imenu poslanske skupine NSi predlaga Majda Zupan. Z omenjenim dopolnilom naj bi po besedah predlagateljice rešili problem prevelikih razlik v višini notarskih tarif (te so največje v primerjavi prestolnice s podeželjem). Z noveliranje zakona o odvetništvu naj bi državni zbor to področje uskladil z evropskim pravnim redom ter odpravil nekatere slabosti iz dosedanje ureditve. Sledeč evropskim direktivam naj bi izenačili pogoje za opravljanje odvetniške dejavnosti državljanov Evropske unije v Sloveniji, z vnešenimi spremembami pa naj bi izboljšali tudi kakovost odvetniškega dela ter sankcionirali opravljanje odvetniških storitev, ki jih opravljajo osebe, ki ne izpolnjujejo z zakonom določenih pogojev. Zakonske določbe, ki bodo veljavno ureditev uskladile z evropsko, naj bi stopile v veljavo z dnem dejanskega pristopa k EU.
Bodo Ribičevo razrešili?
14. 03. 2001 00.00
Kot kaže se je vladna koalicija znašla pred prvo resno preizkušnjo, saj je odnose v njej zaostrila za četrtek napovedana razrešitev generalne direktorice Pošte Marije Ribič. Ribičeva je sicer že prejšnji teden napovedala, da bo razrešena, vendar je bil predlog umaknjen.
O kandidatih za guvernerja BS
13. 03. 2001 00.00
Po včerajšnjih ločenih posvetovanjih predsednika republike Milana Kučana z vodji poslanskih skupin ter poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti o možnih kandidatih za guvernerja Banke Slovenije (BS) sta se o podpori kandidatom danes dokončno opredelili tudi DeSUS in SDS. Koalicijska DeSUS podpira nekdanjega finančnega ministra Mitjo Gasparija, ki ima ob izraženi podpori LDS, SNS in SMS med tremi kandidati največ možnosti za imenovanje, poslanska skupina SDS pa je predsedniku države danes sporočila, da Gasparijevega imenovanja ne podpira. Med možnimi kandidati za prvega moža osrednje slovenske banke sta sicer še dosedanji guverner France Arhar, ki ga podpirajo v SLS+SKD, ter finančni strokovnjak Boris Pleskovič, ki ga je v včerajšnjem pogovoru predlagala NSi.
Razrešitev Ribičeve bi bila neutemeljena
13. 03. 2001 00.00
Poslanska skupina SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je na današnji redni seji ocenila, da za razrešitev generalne direktorice Pošte Slovenije Marije Ribič, ki ga je predlagal minister za informacijsko družbo Pavle Gantar, ni nobenega argumentiranega razloga, so sporočili iz omenjene poslanske skupine.
Kučan o kandidatih za guvernerja
12. 03. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je z vodji poslanskih skupin začel ločena posvetovanja o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, saj sedanjemu guvernerju Francetu Arharju 31. marca poteče njegov drugi šestletni mandat. Kot je po posvetovanju dejal Tone Anderlič, poslanska skupina LDS podpira nekdanjega finančnega ministra Mitjo Gasparija, poslanska skupina NSi pa je po besedah Andreja Bajuka kot možnega kandidata predsedniku Kučanu predlagala finančnega strokovnjaka Borisa Pleskoviča. Ostale poslanske skupine se glede predloga še niso dokončno opredelile in nameravajo to storiti jutri.
100 dni Drnovškove vlade
10. 03. 2001 00.00
Danes je poteklo 100 dni, odkar je vodenje vlade ponovno, že četrtič, prevzel Janez Drnovšek s svojo ekipo, v kateri so kar štiri stranke, in sicer LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS. Ta vikend se tako izteče 100 dni miru, kolikor jih da po nenapisanem pravilu opozicija vladi, zatem pa jo lahko začne opozarjati in krcati v javnosti zaradi neizpolnjevanja obljub. Drnovšek je za mandat do leta 2004 predlagal široko koalicijo štirih strank, kar bi moralo biti zagotovilo za politično stabilnost Slovenije v naslednjem obdobju. Po Drnovškovem mnenju bosta le tako lahko vlada in DZ izvajala svoje aktivnosti na najbolj učinkovit način in da bodo uresničili cilje, ki so jih predstavili državljanom pred volitvami in ki so zapisane tudi v koalicijskem programu.
Zaščitni zakon v uradnem listu
09. 03. 2001 00.00
V zadnjem Uradnem listu Republike Italije (št. 56) je objavljen tudi zaščitni zakon za Slovence v Italiji, ki ga je italijanski parlament sprejel 14. februarja letos. Uradni list ima včerajšnji datum, objavljen pa je bil danes. Zaščitni zakon bo stopil v veljavo 15 dni po objavi v uradnem listu, torej 23. marca.
Nov zakon o azilu
08. 03. 2001 00.00
Tik pred razpustitvijo italijanskega parlamenta je poslanska zbornica sprejela zakon, ki na novo ureja pravico do pridobitve azila v Italiji. Novost je predvsem ta, da lahko tisti, ki niso državljani EU in zapustijo svojo državo zaradi vojne, naravne nesreče ali drugih dramatičnih dogodkov, v Italiji zaprosijo za časovno omejeno bivanje, po določenem času pa lahko zaprosijo za status begunca.
Račan o vprašanjih s Slovenijo
07. 03. 2001 00.00
Hrvaška vlada ne želi napovedovati, kdaj bodo rešena odprta vprašanja s Slovenijo, vendar pa si močno prizadeva, da bi čimprej našli rešitve, ki bi bile sprejemljive za obe strani, je dejal hrvaški premier Ivica Račan, ko je danes v saboru odgovarjal na poslanska vprašanja.
O slovenskem medijskem prostoru
02. 03. 2001 00.00
Slovenski medijski prostor ni pluralen, vsi mediji poročajo enako, zato je potrebno ustanoviti sklad za medije, ki bo ponudil možnost ustanovitve medijev, kjer bodo svoj prostor našli tudi novinarji, ki pišejo drugače. To je bil poglavitni poudarek iz polemične razprave predvsem opozicijskih poslancev v DZ v nadaljevanju druge obravnave zakona o medijih. Razprava je namreč potekala v zvezi z devetim poglavjem zakona, ki predvideva ustanovitev sklada za avdiovizualne medije, čemur so najbolj nasprotovali poslanci SDS in NSi. Poslanska skupina SDS je namreč ob tem pripravila svoje dopolnilo, po katerem bi ustanovili poseben sklad za medije na sploh, ne le za del njih.
V SLS+SKD za enotnost
01. 03. 2001 00.00
Po prepričanju predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franca Zagožna so predvsem "zunanji razlogi" krivi, da je stranka na lanskih državnozborskih volitvah izgubila velik del volivcev. Kot je poudaril, je šlo za dogodke, ki so bili povezani s "povsem neustreznim" združevanjem ljudske stranke in krščanskih demokratov, koalicijo Slovenija, dvokrožnim večinskim volilnim sistemom ter razcepom v stranki in ustanavljanjem Nove Slovenije. Delegati prvega rednega volilnega kongresa, ki bo v soboto zasedal v Murski Soboti, imajo zato priložnost, da izvolijo vodstvo, ki bo zagotovilo akcijsko enotnost stranke, seveda ob doslednem spoštovanju njene notranje demokracije", je dejal Zagožen.
Novi val o problematiki ŠOUM
01. 03. 2001 00.00
Poslanska skupina Novi val v mariborskem študentskem parlamentu je danes predsednika državnega zbora Boruta Pahorja seznanila z razmerami v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM). Predala mu je sporni statut ŠOUM in 1835 podpisov pod Deklaracijo za pravice študentov, ki predstavlja njihove težnje po demokratični ureditvi ŠOUM. Novi val je sicer včeraj Pahorju poslal pismo s pobudo, da bi DZ razpravljal o ureditvi razmer v ŠOUM. Kot je povedal vodja poslanske skupine Novi val Mladen Vukadinovič, je predsednik DZ študentom povedal, da sam ne more sprožiti razprave v DZ. To lahko storijo posamezni poslanci s poslanskimi vprašanji, je dejal Pahor, ki pa je izrazil zadovoljstvo, da se je seznanil s problematiko.
Veljava zakona za Slovence v Italiji
01. 03. 2001 00.00
Zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 14. februarja letos izglasoval italijanski senat, naj bi začel uradno veljati v drugi polovici marca. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je zaščitni zakon podpisal 23. februarja, dan kasneje pa tudi italijanski minister za pravosodje Piero Fassino.
Protest mariborskih študentov
26. 02. 2001 00.00
Opozicijska poslanska skupina v mariborskem študentskem parlamentu Novi val je pred sedežem Študentske organizacije Univerze v Mariboru pripravila demonstracije proti spremenjeni ureditvi sistema študentskih bonov za prehrano in proti vodstvu študentske organizacije. Demonstracije pa je pripravila tudi poslanska skupina Aliansa, ki ima večino v študentskem parlamentu na mariborski univerzi, ki se bori za več demokracije na univerzi in zoper rektorja.
Toplak zavrača očitke
24. 02. 2001 00.00
Rektor mariborske univerze Ludvik Toplak se je odzval na nekatera v zadnjem času aktualna vprašanja na univerzi. V zvezi z ovadbo, ki jo je zoper njega vložila poslanska skupina mariborskega študentskega parlamenta Študentska aliansa zaradi suma, da je z izdajo sklepa o preklicu pooblastil prodekanici za študentske zadeve na Pedagoški fakulteti Ivani Vinovrški zavestno kršil pravico do pritožbe, je rektor Toplak poudaril, da gre za zakonit postopek odvzema pristojnosti na zahtevo študentskega sveta fakultete in študentskega sveta univerze. Pristojnosti naj bi ji odvzel zaradi domnevnih finančnih nepravilnosti in ker ni oddala obveznega finančnega poročila o porabi študentskega denarja.
ŠOUM zavrača očitke
22. 02. 2001 00.00
Študentska organizacija Univerze v Mariboru je na novinarski konferenci predstavila dokaze, ki naj bi pričali, da so glavni krivci za študentske razprtije predstavniki Študentskega sveta Univerze v Mariboru. Slednji očitajo vodstvu mariborske študentske organizacije nezakonito porabo sredstev za subvencioniranje študentske prehrane, neustrezno porabo koncesijsko pridobljenih sredstev za financiranje obštudijskih dejavnosti, nezakonito financiranje Stranke mladih Slovenije in druge nepravilnosti. Predstavniki ŠOUM obtožbe zavračajo, hkrati pa so kritični do vodstva Univerze, češ da izvaja čistke rektorju nepokornih ljudi.
Matjaž Hanžek novi ombudsman
21. 02. 2001 00.00
Državni zbor je s 73 glasovi proti trem (82 navzočih poslancev) za varuha človekovih pravic za šestletni mandat izvolil Matjaža Hanžka, sociologa in znanega borca za človekove pravice v osemdesetih letih ter poznavalca slovenske družbe in njene socialne problematike. Njegovo kandidaturo so v razpravi podprli predstavniki poslanskih skupin LDS, ZLSD, DeSUS, SDS, NSi, SNS in SMS, poslanska skupina SLS+SKD pa bi se o podpori lažje odločala, če bi se kandidat predstavil poslancem na seji. DZ se je v nadaljevanju lotil sprejemanja sprememb poslovnika po hitrem postopku.
Razprava o spominskih priznanjih za žrtve fojb
13. 02. 2001 00.00
Italijanska poslanska zbornica je sinoči začela razpravo o predlogu zakona o podelitvi priznanj svojcem žrtev kraških fojb, ubitih v letih od 1943 do 1947. Za spominske ploščice in priznanja naj bi italijanska vlada namenila 600 milijonov lir.
Rupel danes v Bruslju
05. 02. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel bo popoldne v Bruslju govoril pred odborom za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu. V govoru bo med drugim izpostavil cilj Slovenije, da pristopna pogajanja z Evropsko unijo uspešno sklene že v letošnjem letu. Minister Rupel bo odgovarjal tudi na poslanska vprašanja. Ta naj bi po pričakovanjih, kot so povedali na MZZ, zadevala najaktualnejša vprašanja, kot so odnosi s sosednjima Hrvaško in Avstrijo, ter se v tem okviru nanašala na vprašanje varčevalcev zagrebške podružnice Ljubljanske banke in problem določitve meje oziroma na vprašanje denacionalizacije.
Rupel v Evropskem parlamentu
04. 02. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel bo jutri popoldne v Bruslju spregovoril pred odborom za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu. Kot so povedali na zunanjem ministrstvu, bo v svojem govoru med drugim izpostavil cilj Slovenije, da pristopna pogajanja z Evropsko unijo uspešno zaključi že v letošnjem letu. Minister Rupel bo odgovarjal tudi na poslanska vprašanja.
Ustanovitev Gibanja za pravice študentov
30. 01. 2001 00.00
S podpisom Deklaracije o študentskih pravicah so poslanska skupina Novi val Študentskega parlamenta Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) ter nekatera druga študentska združenja in organizacije ustanovili Gibanje za pravice študentov Novi val.
Poslanska skupina SLS+SKD
26. 01. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine SLS+SKD Janez Podobnik in njegov poslanski kolega Vili Trofenik sta na novinarski konferenci osrednjo pozornost namenila sklepnemu delu prvega kroga koalicijskih usklajevanj za pripravo finančnih načrtov proračunskih uporabnikov za letošnji in prihodnji državni proračun
Na spletu prva poslanska e-pisarna
24. 01. 2001 00.00
Na pobudo poslanca LDS Zorana Gračnerja, najmlajšega člana poslanskega kluba liberalne demokracije, se je 15. januarja odprla nova spletna stran www.zorangracner.com. Kot poudarjajo v stranki, gre za prvo tako imenovano e-poslansko pisarno sedanjega sklica, ki ni namenjena zgolj osebni predstavitvi poslanca, temveč gre za interaktivno spletno stran, na kateri bodo objavljene novice o aktualnem dogajanju v poslanskem klubu LDS.
Danes obravnava dopolnil k zakonu?
16. 01. 2001 00.00
Ustavna in šolska komisija italijanskega senata, ki sta lani oktobra končali splošno razpravo o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, bosta danes popoldne začeli obravnavo dopolnil k zakonu. Stranki desnosredinske opozicije Naprej, Italija in Nacionalno zavezništvo sta jih vložili okoli 1500, zato je pričakovati, da jih komisiji ne bosta posamično obravnavali, pač pa bosta predlagali vodjem strankarskih skupin, naj zakon uvrstijo neposredno na plenarno zasedanje senata.
Kučan začel posvetovanja
16. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je začel posvetovanja z vodji poslanskih skupin ter poslancema italijanske in madžarske narodnosti o možnih kandidatih za slovenskega člana Evropskega sodišča za človekove pravice. Poleg vodje poslanskega kluba LDS Toneta Anderliča sta bila dopoldne na pogovoru pri predsedniku Kučanu tudi vodji poslanskih skupin ZLSD in SLS+SKD, Miran Potrč in Janez Podobnik, vodjo poslanske skupine SDS Janeza Janšo, ki naj bi bil službeno zadržan, pa je nadomestil poslanec socialdemokratske stranke Miha Brejc, sicer tudi podpredsednik DZ.
Kučan končal posvetovanja
16. 01. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan se je z vodji poslanskih skupin parlamentarnih strank posvetoval o izboru kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Kandidatov je pet, in sicer Silvo Devetak, Peter Jambrek, Arne Mavčič, Anton Perenič in Boštjan M. Zupančič. Predsednik države mora državnemu zboru do jutri predlagati najmanj tri kandidate, ki pa morajo vsak posamično dobiti večino.