posledice
Federacija BiH zavrnila podpis sporazuma s Hrvaško
16. 11. 1998 17.56
Federacija BiH je danes zavrnila podpis sporazuma o posebnih odnosih s Hrvaško kot tudi sporazuma o uporabi pristanišča Ploče v Bosni in Hercegovini in prehodu skozi Neum, ki sta ga obe strani s posredovanjem mednarodne skupnosti pred dvema tednoma parafirali v Zagrebu.
Izraelski finančni strokovnjak svetuje devalvacijo denarja
15. 11. 1998 09.57
Izraelski finančni strokovnjak Sem Vaktin, ki se mudi v makedonski prestolnici že več mesecev, je Narodni banki Makedonije predlagal, naj čimprej in ''na razumen način'' devalvira denar; v nasprotnem primeru bodo to opravili ulični preprodajalci. V pismu, ki ga je naslovil na makedonsko centralno banko, izraelski finančni strokovnjak poudarja, da je tečaj denarja že dolgo nerealen ter da bodo posledice devalvacije v primeru poznejšega ukrepanja še hujše. Finančni strokovnjak je kritiziral tudi najnovejše obrestne mere makedonske osrednje banke, ki bodo po njegovem mnenju slabo vplivale na makedonsko gospodarstvo.
Frlec in Albrightova po telefonu o Iraku
13. 11. 1998 16.13
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je v telefonskem pogovoru z zunanjim ministrom Borisom Frlecom izrazila zadovoljstvo nad intenzivnimi in konstruktivnimi pogovori med nedavnim obiskom premiera Janeza Drnovška v Washingtonu. Frlecu je želela predstaviti ameriška stališča do zaostrovanja iraške krize, pri čemer sta se strinjala, da je enotnost Varnostnega sveta ZN pri obravnavi Iraka izjemnega pomena.
Blair: Pogubne posledice, če mednarodna skupnost ne bi reagirala
13. 11. 1998 11.52
Britanski ministrski predsednik Tony Blair se je danes zavzel za odločenost v primeru vojaške akcije proti Iraku.
Rusija nasprotuje uporabi sile proti Iraku, Iran za mirno rešitev
12. 11. 1998 08.53
Rusija je sinoči, na izrednem posvetu VS ZN, ostro kritizirala ameriške grožnje o uporabi sile v Iraku. Ruski veleposlanik ZN Sergej Lavrov je opozoril, da bi imela uporaba sile ''zelo resne posledice, in sicer ne le za nadaljevanje operacije nadzora orožja v Iraku, pač pa tudi za stabilnost na celotnem Bližnjem vzhodu''.
Na prenosnem omrežju za približno 300 milijonov škode
10. 11. 1998 12.43
Škoda na prenosnem električnem omrežju po prvih grobih ocenah znaša med 250 in 300 milijonov tolarjev, končna številka pa bo odvisna od potrebnih sanacijskih ukrepov, zlasti na območju Zasavja, kjer zemlja še naprej drsi, so sporočili iz Elektra-Slovenija.
Na prenosnem omrežju za približno 300 milijonov škode
10. 11. 1998 11.49
Škoda na prenosnem električnem omrežju po prvih grobih ocenah znaša med 250 in 300 milijonov tolarjev, končna številka pa bo odvisna od potrebnih sanacijskih ukrepov, zlasti na območju Zasavja, kjer zemlja še naprej drsi, so sporočili iz Elektra - Slovenija. Obilno deževje, ki je v noči s 4. na 5. november zajelo vso Slovenijo je razen poplav povzročilo tudi mnogo plazov, pri tem podrta drevesa pa so poškodovala elektroprenosne naprave.
Število zaposlenih v industriji še vedno upada
07. 11. 1998 10.24
Po podatkih Statističnega urada število zaposlenih v industriji v letošnjem letu še vedno upada. V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je število zaposlenih v industriji, glede na enako obdobje lani, zmanjšalo za 3462 oseb. V omenjenem obdobju se je na skupni industrijski ravni najbolj zmanjšalo število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih.
Rusija odsvetuje uporabo sile proti Iraku
06. 11. 1998 16.00
Po ocenah Rusije bi vsakršen poskus uporabe sile za ureditev spora med Irakom in mednarodno skupnostjo utegnil imeti nepredvidljive posledice za mir in stabilnost v regiji, opozarja rusko zunanje ministrstvo v poročilu, ki ga danes povzemajo ruske tiskovne agencije.
Razmere se po včerajšnjih poplavah umirjajo
06. 11. 1998 14.45
Razmere v večjem delu države se umirjajo, reke upadajo in so se že vrnile v svoje struge, tudi večje pričakovane poplave v Posavju ni bilo, so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje. Največ nevšečnosti je še vedno na celjskem območju, vendar se tudi tam razmere počasi normalizirajo. Poplavljata še Ljubljanica na Ljubljanskem barju ter Krka v spodnjem toku, aktivnosti za odpravljanje ujme pa bodo potekale tudi v prihodnjih dneh. Poplave so posredno zahtevale dve življenji, v enem primeru je osebo zadela kap pri odpravljanju posledic poplav, ena oseba pa se je utopila v naraslem potoku.
Posledice močnih padavin in poplav
06. 11. 1998 08.17
Po obilnem deževju, ki je v sredo in v noči na četrtek zajelo Slovenijo, se razmere velikem delu države umirjajo, prav tako pa je vodni val v Posavju, napovedan za večer, to območje zajel že pozno popoldne. Voda je najbolj prizadela predvsem zgornjo Savinjsko dolino in Celje z okolico. Vode se umikajo v svoje struge, reševalci pa si prizadevajo, da bi življenje spet spravili v stare tire. Škoda za zdaj še ni ocenjena, po podatkih pa je največja na stanovanjskih in industrijskih objektih, močno pa je voda poškodovala tudi infrastrukturo. Tudi napoved vremenoslovcev je optimistična, saj naj bi se ponoči že začelo jasniti, je poročal Radio Slovenija.
Katastrofalne posledice orkana Mitch
05. 11. 1998 11.25
V poplavah in zemeljskih plazovih ''stoletja'', ki so bile posledica silovitega orkana Mitch, je v Srednji Ameriki življenje po vsej verjetnosti izgubilo več kot 10.000 ljudi. Število žrtev orkana, ki je pred dnevi prizadel države Srednje Amerike, še vedno narašča.
Za nedavne ujme po svetu ''kriva'' La Nina, nasprotni pojav kot El Nino
05. 11. 1998 08.39
Obilne poplave, deževje, tajfuni in orkani, ki so se množično pojavili pretekli mesec po vsem svetu, so posledica klimatskega pojava, imenovanega La Nina, so sporočili iz Svetovne meteorološke organizacija s sedežem v Ženevi.
Zunanjetrgovinski presežek članic EMU v prvi polovici leta 32,8 milijarde ekujev
31. 10. 1998 09.20
Enajsterica članic Evropske unije, ki bo prihodnje leto uvedla evro, je po podatkih Eurostata junija letos beležila za 8,3 milijarde ekujev trgovinskega presežka s svetom. Zunanjetrgovinski presežek enajsterice je bil od januarja do junija skupaj vreden 32,8 milijarde ekujev, kar je za 3,4 milijarde manj kot v enakem obdobju lani. Zunanjetrgovinski presežek celotne evropske petnajsterice je bil junija 3,2 milijarde ekujev, vendar pa je unija v prvih šestih mesecih leta dosegla le za 0,6 milijarde presežka, medtem ko ga je v enakem obdobju lani 16,1 milijarde ekujev. V prvih šestih mesecih leta je imela največji zunanjetrgovinski presežek Nemčija in sicer za 34,4 milijarde ekujev, medtem ko je največji primanjkljaj, v višini 18,8 milijarde, beležila Velika Britanija. Unijino trgovanje z ZDA se je v prvih šestih mesecih leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za skupaj 16 odstotkov, azijska finančna kriza pa je pustila posledice na trgovanju z Japonsko. Izvoz iz unije v to državo se je zmanjšal za 14 odstotkov, uvoz pa je narasel kar za 16 odstotkov. Trgovinski primanjkljaj EU z Japonsko je bil v prvi polovici leta 17,3 milijarde ekujev.
Novi italijanski premier poziva k dialogu
22. 10. 1998 13.50
Novi italijanski premier Massimo D'Alema je desno usmerjeno opozicijo pozval k dialogu. Levi demokrat in nekdanji komunist je obenem zavrnil očitke, da je njegova vlada nastala nezakonito. ''Moja vlada je nastala iz spoštovanja do pravil,'' je v izjavi vlade danes v parlamentu v Rimu dejal D'Alema. Nove volitve bi imele po njegovem mnenju v tem trenutku negativne posledice.
Hude posledice eksplozije plinovoda v Nigeriji
19. 10. 1998 09.21
V eksplozji plinovoda na jugovzhodu Nigerije je umrlo najmanj 400 ljudi, v bolnišnice pa so sprejeli še več sto drugih s hudimi opeklinami.
Srečanje finančnih ministrov treh držav
16. 10. 1998 14.11
Na delovnem srečanju v Budimpešti se bodo v nedeljo in ponedeljek sestali finančni ministri in guvernerji narodnih bank iz Madžarske, Slovenije in Avstrije. To je že tretje srečanje v zadnjih desetih letih.
Solana svari Miloševića
16. 10. 1998 09.39
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića včeraj pozval k izpolnitvi resolucije Združenih narodov, ki zahteva umik srbskih enot iz Kosova.
MZZ opozarja na posledice kaznivega dejanja tihotapljenja v državah EU
15. 10. 1998 10.41
Zunanje ministrstvo ugotavlja, da se je v zadnjem času zelo povečalo število slovenskih državljanov, ki so zaradi kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi iz vzhodnoevropskih, azijskih in afriških držav v zaporih ali priporih držav Evropske unije.
Evropsko borzno telo pripravljeno odpreti vrata novim članicam
10. 10. 1998 11.51
Evropsko združenje borz (FESE) je izjavilo, da so svojemu članstvu dodale kategorijo o priključitvi za članstvo novih šestih držav. FESE, ki obsega 18 borz članic Evropske skupnosti, Evropskega združenja za prosto trgovino in Islandijo, bo odprlo vrata Estoniji, Madžarski, Poljski, Cipru, Češki Republiki in Sloveniji.
Ruska gospodarska kriza lahko vpliva na slovensko gospodarstvo
09. 10. 1998 16.50
Posledice ruske gospodarske krize se lahko odrazijo na slovensko gospodarstvo, čeprav ne pričakujemo velikih vplivov na realni sektor gospodarstva, saj so slovenska podjetja, ki izvažajo v Rusijo, na tem trgu že uveljavljena in ga ne zapuščajo skupaj s špekulativnim kapitalom. Poleg tega pa velik del izvoza slovenskih podjetij na ruski trg predstavljajo proizvodi z neelastičnim povpraševanjem (npr. zdravila), navajajo v septembrskem mesečnem poročilu Urada za makroekonomske analize in razvoj Ekonomsko ogledalo.
Grozi prepoved uvoza jekla iz ZRJ v države EU?
09. 10. 1998 10.29
EU je napovedala prepoved uvoza jugoslovanskega jekla na trge držav svojih članic, toda jugoslovanske železarne o ukrepih petnajsterice še niso dobile uradnega sporočila.
Hewlett-Packard zapira 2500 delovnih mest
07. 10. 1998 08.02
Družba Hewlett-Packard namerava zmanjšati število zaposlenih za 2500 oz. za dva odstotka. Tako se je tudi ta veliki proizvajalec računalnikov, tiskalnikov in druge visokotehnološke opreme priključil seznamu družb s tega področja, ki z zniževanjem stroškov poskušajo kompenzirati posledice azijske krize in padca povpraševanja po osebnih računalnikih.
Evropska konferenca o informacijski tehnologiji opozorila na pomanjkanje usposobljenih kadrov
28. 09. 1998 12.16
<B>V Bruslju so Microsoft in več drugih vodilnih tehnoloških podjetij pripravili konferenco o informacijski tehnologiji, ki se je je udeležilo več kot 150 vodilnih evropskih gospodarstvenikov in politikov. Na srečanju, ki ga je odprl predsednik Evropske komisije, Jacques Santer, so udeleženci pozvali k javnim in zasebnim pobudam za odpravo kritičnega pomanjkanja usposobljenih kadrov na področju informacijske tehnologije.</B>
Rusija ne podpira vojaškega posega na Kosovem
25. 09. 1998 15.39
Rusija se je odzvala na resolucijo Združenih narodov z mnenjem, da nič ne opravičuje uporabo vojaške akcije proti srbski vojski, ki se bojuje na Kosovu.
Vlada začela proračunsko razpravo
24. 09. 1998 08.13
Slovenska vlada je včeraj popoldne v okviru svoje redne seje na Brdu pri Kranju začela obravnavo osnutka proračuna za prihodnje leto, so sporočili iz vladnega urada za informiranje.
Microsoftovo središče za vprašanja o letnici 2000 zdaj tudi v slovenščini
21. 09. 1998 14.16
<B>Osnovne informacije, ki jih podjetja in posamezniki potrebujejo za oceno vpliva letnice 2000 na svoje računalniško okolje, so zdaj na voljo tudi v slovenščini. Na spletnih straneh slovenskega Microsofta je na <A HREF=http://www.microsoft.com/slovenija/year2k/ TARGET=_BLANK>naslovu</A> tudi domača stran za letnico 2000, ki uporabnikom olajša dostop do popolnih podatkov o Microsoftovih izdelkih in o tem, kako bo nanje vplivala letnica 2000.</B>
Rusija in Ukrajina skupno proti gospodarski krizi
19. 09. 1998 10.27
Ruski in ukrajinski predsednik Boris Jelcin in Leonid Kučma sta se na dvodnevnem neformalnem srečanju v Moskvi dogovorila, da bosta Rusija in Ukrajina skupno nastopili proti hudi gospodarski in finančni krizi.
Vse več držav podpira letalski embargo
17. 09. 1998 15.06
Po včerajšnjem sklepu vlade Velike Britanije, da uvede prepoved poletov za jugoslovanske letalske prevoznike, je ''črna ovca'' med evropsko petnajsterico ostala samo še Grčija. Iz Aten namreč sporočajo, da bodo spoštovale šestmesečni odpovedni rok, predviden v grško-jugoslovanskem sporazumu o zračnem prometu iz leta 1951.
Hrvaška še naprej ne bo prejemala električne energije iz Krškega
10. 09. 1998 16.16
Ne sprejemamo električne energije iz nuklerke Krško in je tudi ne bomo, vse dokler se na ravni lastnika ne dosežejo ustrezne rešitve in dokler ministrstvi za gospodarstvo obeh držav ne dosežeta dogovora. To je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu pojasnil generalni direktor Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) Damir Begović v zvezi z aktualnimi vprašanji glede NEK.