poslovanje
Planika uspešno koraka po novi poti
14. 03. 2001 00.00
Lanski rezultati poslovanje kranjske proizvajalke obutve Planika kažejo, da podjetje zmanjšuje izgubo, ki jo je imelo v preteklih letih. Lani je namreč izguba podjetja znašala le še 490 milijonov tolarjev, medtem ko je še leto prej presegla 1,3 milijarde tolarjev. Planika je lani proizvedla več kot 1,3 milijona parov čevljev, skupni prihodki pa so se v primerjavi z letom 1999 povečali za osem odstotkov na 8,02 milijarde tolarjev. Na tujih trgih, najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Planike je nemški trg, je podjetja lani ustvarilo 5,8 milijarde tolarjev prihodkov, veliko pozornosti pa v podjetju posvečajo tudi trgom držav nastalih na območju bivše Jugoslavije, ki so bili pred razpadom te eden glavnih kupcev Planikine obutve. Podjetje želi na omenjenih trgih po besedah predsednika uprave Planike Milana Bajžlja razviti partnerske odnose z lokalnimi proizvajalci in dobavitelji.
Velenjska Era z dobičkom
14. 03. 2001 00.00
Mednarodna trgovska družba Era Velenje, ki letos praznuje 50. let obstoja, je po nerevidiranih podatkih leto 2000 sklenila s približno dva milijona nemških mark dobička, kar je v primerjavi z letom prej tretjina več. Lanska prodajo Ere se je povečalo prav tako za tretjino, in sicer na 240 milijonov mark. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik uprave Ere Gvido Omladič, je lani za približno 20 odstotkov porasel tudi prihodek na zaposlenega. Ta je dosegel 1,95 milijona tolarjev. Uspešno poslovanje so zabeležili tudi v skupini Era, ki v 130 prodajalnah po vseh Sloveniji zaposluje 1800 delavcev. Lanska prodaja v skupini Era se je povzpela na 450 milijonov mark, kar je za 30 odstotkov več kot leta 1999.
Prodaja večinskega paketa delnic Zdravilišča Rogaška
13. 03. 2001 00.00
Slovenska razvojna družba je po dolgoletnem prestrukturiranju podjetja Zdravilišče Rogaška objavila razpis za prodajo 57% lastniškega deleža v družbi.
Negotova usoda Javorjevih družb
13. 03. 2001 00.00
Usoda dveh Javorjevih odvisnih družb, Opažni elementi Belsko in Furnir Prestranek, kjer od 12. februarja poteka stavka, je še vedno negotova. Kljub stavki - v Furnirju danes stavka 23 od 146 zaposlenih, v Opažnih elementih pa 60 od 199 zaposlenih - proizvodnja poteka v okrnjenem obsegu. Poleg začasne odredbe, ki stavkajočim v Furnirju prepoveduje oviranje dela delavcem, ki ne stavkajo, so z delovnega sodišča včeraj prejeli začasno odredbo z enako vsebino tudi za stavkajoče v Opažnih elementih. Kršitelji teh dveh odredb bodo kaznovani z denarno kaznijo v višini 100.000 tolarjev.
LDS in nova ekonomija v praksi
12. 03. 2001 00.00
Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je danes pripravila posvet z naslovom LDS in nova ekonomija v praksi. Na posvetu, ki so se ga udeležili številni gospodarstveniki, so svoja področja delovanja, predvsem na področju nove ekonomije, predstavili minister za finance Anton Rop, gospodarska ministrica Tea Petrin, minister za informacijsko družbo Pavle Gantar ter minister za okolje in prostor Janez Kopač, predstavniki obrtne zbornice in direktor Ljubljanske borze Draško Veselinovič.
Elan lani posloval z dobičkom
09. 03. 2001 00.00
Vodstvo begunjskega Elana je danes predstavilo rezultate lanskega poslovanja. Krovna družba Elan je po nerevidiranih finančnih izkazih lani ustvarila slabih 9 milijard tolarjev prihodka, od tega 400 milijonov tolarjev čistega dobička. Uprava bo lastniku Elana, Slovenski razvojni družbi (SRD), predlagala, naj ostane dobiček nerazporejen, oziroma, naj ga nameni krepitvi finančnega sistema.
Aerodrom Ljubljana zavrača obtožbe
09. 03. 2001 00.00
Vodstvo ljubljanskega letališča je na današnji novinarski konferenci zavrnilo obtožbe Adrie Airways, da je med najdražjimi letališči na svetu in da visoke cene ogrožajo njihovo poslovanje. Zaradi te- po njihovih besedah- negativne reklame, naj bi število potnikov upadlo že za več kot deset odstotkov.
Klasje s povečanimi prihodki
07. 03. 2001 00.00
Mlinsko-predelovalna družba Klasje Celje je leto 2000 sklenila z nekaj več kot štiri milijarde tolarjev bruto prihodkov, kar je za 19,6 odstotka ali 700 milijonov tolarjev več kot leto prej. Kljub večjim prihodkom pa lansko leto za Klasje, ki skupno s hčerinskim invalidskim podjetjem Klasje storitve zaposluje več kot 90 delavcev, še ni bilo dobičkonosno. Direktor družbe Igor Hustič je lansko poslovanje Klasja označil kot uspešno, saj jim je predlansko izgubo iz poslovanja v višini 235,6 milijona tolarjev uspelo znižati za skoraj 50 odstotkov, kar pomeni, da so lani zabeležili 121,1 milijona tolarjev izgube.
Lufthansa pospešuje e-poslovanje
05. 03. 2001 00.00
Nemška letalska družba Lufthansa namerava povečati prodajo letalskih kart po internetu in telefonu. Do leta 2005 naj bi bila vsaka četrta letalska karta kupljena na spletnih straneh, je na mednarodni turistični borzi v Berlinu povedal predsednik odbora za potniški promet pri Lufthansi Thierry Antinori. Lani je nemški letalski prevoznik po internetu prodal 250.000 letalskih kart, načrtujejo pa, da se bo število do konca letošnjega leta vsaj podvojilo. Z uvedbo novih direktnih letov, predvsem z muenchenskega letališča, si bo Lufthansa po rekordnem številu 47 milijonov prepeljanih potnikov pridobila še večji tržni delež.
Matsushita želi povečati dobiček v tujini
05. 03. 2001 00.00
Japonski proizvajalec elektronskih aparatov Matsushita bo v okviru načrta globalizacije svojih elektronskih izdelkov okrepil poslovanje podružnic po svetu, tako da bo umaknil proizvodnjo na cenejše trge, zaposloval tudi direktorje iz drugih držav in skušal povečati tržni delež na svetovnem trgu mobilne telefonije. Tako naj bi med drugim obrati na Kitajskem in v vzhodni Evropi, ki izdelujejo Matsushitine mobilne telefone znamke Panasonic, do leta 2003 povečali proizvodnjo za kar 70 odstotkov oz. za 28 milijard ameriških dolarjev.
Prodaja Banke Koper vezana na odločitev države
01. 03. 2001 00.00
Banka Koper, ki je po velikosti bilančne vsote četrta največja banka pri nas, se želi povezati s (tujim) strateškim partnerjem. Ta naj bi ji omogočil lažji dostop do novih produktov ter informacijskih in tehnoloških rešitev na področju bančništva. Prav tako v banki kažejo interes po povezovanju s svetovnimi finančnimi ustanovami. Zanimanje za postopen nakup večinskega 51% paketa delnic trenutno kažejo predvsem banke iz Italije in Avstrije.
Uspešno poslovanje Fructala
01. 03. 2001 00.00
Ajdovski Fructal je lansko leto po nerevidiranih in nekonsolidiranih računovodskih izkazih zaključil s 13,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 25 odstotkov več kot leto prej. Od tega je Fructal lani za 7 milijard tolarjev izdelkov prodal na slovenskem trgu in za 6,3 milijarde tolarjev na tujih trgih. Izvoz tako predstavlja nekaj manj kot 48 odstotkov celotne prodaje. Celotni dobiček Fructala je lani znašal 557 milijonov tolarjev in je za 57 odstotkov večji od tistega leta 1999, čisti dobiček v višini 476 milijonov tolarjev pa je za 34 odstotkov višji kot leto prej.
Banka Celje še naprej uspešna
28. 02. 2001 00.00
Banka Celje je bila v lani zelo uspešna, saj je po nerevidirani bilanci uspeha bilančno vsoto v primerjavi s predlansko povečala za 30 milijard tolarjev oz. 18 odstotkov na 185 milijard tolarjev, kar je tudi več od zastavljenih načrtov, je za STA povedal član uprave banke Dušan Drofenik. Poudaril je tudi, da so kljub velikim vlaganjem v prenovo informacijske tehnologije ter oblikovanim rezervacijam za varno poslovanje dosegli načrtovani bruto dobiček, ki je v primerjavi z dobičkom iz leta 1999 porasel za 18 odstotkov na 2,6 milijarde tolarjev. Banka je lani zabeležila 1,9 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je 175 milijonov tolarjev več kot predlani.
BMW povečal prodajo
27. 02. 2001 00.00
Nemški avtomobilski proizvajalec BMW je letošnje leto začel s precej višjo prodajo. BMW naj je v prvih dveh mesecih letos namreč prodal za deset odstotkov več avtomobilov kot v enakem obdobju lani, je v ponedeljek zvečer povedal vodilni mož nemškega proizvajalca Joachim Milberg. "Leto 2001 se je za skupino BMW dobro začelo", pravi Milberg. Pri BMW pričakujejo, da bodo dobro poslovanje nadaljevalo in bodo letos dosegli višjo prodajo, prihodek in dobiček kot lani. Milberg je namignil, da naj bi bil nov model BMW 
GPG lani posloval z izgubo
27. 02. 2001 00.00
Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG) je lani ustvarilo 642,9 milijona tolarjev izgube, leto poprej pa 31,4 milijona tolarjev dobička. Tako je GPG lani prvič po letu 1994, odkar njegove delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, posloval z izgubo. Med glavnimi vzroki izgube so ostra konkurenca na trgu in nekatere slabosti v podjetju. GPG je sicer lani zabeležil 9,8 milijarde tolarjev čistega prihodka iz prodaje, kar je na nivoju leta 1999, ko je ta znašal 9,2 milijarde tolarjev.
Interevropa je poslovala uspešno
27. 02. 2001 00.00
Po nerevidiranih nekonsolidiranih računovodskih izkazih je koprska Intereuropa lani ob višji prodaji, ta je znašala 27,4 milijarde tolarjev, ustvarila 1,7 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je za 15 odstotkov manj kot leto prej. Član uprave in namestnik predsednika uprave Intereurope Radovan Vrabec je ocenil, da je bilo minulo poslovno leto uspešno z izjemo poslovanja na področju transporta, kjer je Intereuropa beležila izgubo predvsem zaradi rasti cen goriv.
Porazen poslovni teden
24. 02. 2001 00.00
Vrednosti delnic tehnoloških podjetij so v zadnjih dveh urah včerajšnjega poslovanja na Wall Streetu skokovito porasle, kar je nekoliko pomagalo ublažiti posledice jutranje razprodaje in nasploh poraznega poslovnega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq je poslovni teden sklenil pri vrednosti 2.262,49 točke, kar je za 17,53 točke oziroma 0,8 odstotka več kot v četrtek, še vedno pa kar 6,7 odstotka nižje kot v petek minulega tedna. Nasdaq je od začetka letošnjega leta nazadoval za 8,4 odstotka.
Celjski Cetis lani poslovno uspešen
23. 02. 2001 00.00
Celjska družba Cetis, katere največji lastniki so Cetis Graf, Probanka, Banka Celje in Pivovarna Laško, je po prvih ocenah leto 2000 sklenil s približno 5,4 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 15 odstotkov več kot leto poprej. Kot poudarja direktor Cetisa Drago Polak, je na njihovo lansko poslovanje nedvomno vplivala podražitev repromaterialov, predvsem pa papirja, ki se je podražil za 40 odstotkov. "Ravno ta podražitev nas je prisilila k varčevanju na vseh področjih, saj vso breme povišanih cen vhodnih materialov nismo mogli naložiti kupcem. Kljub temu pa je bilo lansko leto dobičkonosno, kar pomeni, da bomo imeli približno 
Razpis za izbor bank v NSVS
20. 02. 2001 00.00
Stanovanjski sklad RS je v dnevnem časopisju objavil javni razpis za izbor bank, ki bodo sodelovale v tretji nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS). Izbrane banke bodo z varčevalci sklepale petletne (13.300) in desetletne (13.300) varčevalne pogodbe, na osnovi katerih bodo varčevalci lahko zaprosili za ugodna stanovanjska posojila. Najnižji mesečni obrok varčevanja je 11.000 tolarjev. Zainteresirane banke se lahko na razpis prijavijo do vključno 6. marca, je povedala pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada RS Nevenka Fajdiga.
Čadež izvoljen za v.d. generalnega direktorja RTVS
19. 02. 2001 00.00
Svet RTV Slovenija je po daljši razpravi na tajnem glasovanju z večino glasov za vršilca dolžnosti generalnega direktorja tega javnega zavoda izvolil Janeza Čadeža. Zanj je glasovalo 16, proti pa je bilo 7 članov sveta. Čadež bo vršilec dolžnosti do zaključka postopka v DZ, ki mora dati končno soglasje k imenovanju generalnega direktorja RTVS.
Nova različica IBM platforme
14. 02. 2001 00.00
Na tržišče je prišla najnovejša različica IBMove platforme WebSphere Advanced Edition 3.5 for NetWare. S pomočjo IBMovega izdelka ter kombinacije Novellovih omrežnih rešitev, uporabljenih kot javanskih aplikacij lahko uporabniki preprosto in varno prenesejo svoje poslovanje tudi na internet.
Jugoslovanski novinarji zaključili obisk
14. 02. 2001 00.00
Jugoslovanski novinarji, ki so na povabilo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v ponedeljek prispeli v Slovenijo, danes končujejo svoj obisk. Kot je povedala novinarka jugoslovanskega poslovnega časnika Privredni pregled in radia Poslovni radio Ljiljana Lukić, lahko po tem, kar so videli, reče, da je Slovenija v Evropi. Slovenska podjetja imajo po mnenju novinarjev na jugoslovanskem trgu možnosti povsod, kjer bodo opravljala višje oblike poslovanja in ne zgolj prodaje.
Rogaška Crystal kupuje Steklarno Luminos
13. 02. 2001 00.00
Nadzorni svet Rogaške Crystal, družbe pooblaščenke, ki je večinska lastnica Steklarne Rogaška, je že pred letom dni začela pogajanja o nakupu večinskega deleža v Steklarni Luminos iz Slovenske Bistrice. Kot je povedal direktor Steklarne Rogaška Davorin Škrinjarič, upajo, da bo omenjena družba pooblaščenka že ta teden postala več kot 75-odstotna lastnica bistriškega Luminosa, ki se ukvarja s proizvodnjo stekla za lestence.
Obračun predvolilnih kampanj parlamentarnih strank
10. 02. 2001 00.00
Računsko sodišče je pregledalo poslovanje strank med predvolilno kampanjo in prav vsem parlamentarnim strankam –
Delo na zavarovalnih terminalih
08. 02. 2001 00.00
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo v petek, 9. februarja, pričel z namestitvijo novih informativnih vsebin in oblikovnih rešitev na straneh samopostrežnih terminalov po vsej Sloveniji. Namestitev bo potekala predvidoma teden dni v nočnem času, ko terminali ne delujejo, zato predvidevajo, da to ne bo povzročilo motenj v delovanju omrežja. Namen prenove je pripraviti vse potrebno za načrtovano razširitev funkcionalnosti samopostrežnih terminalov. Spremenjena bo uvodna domača stran na ekranu, ki bo po novem uporabnikom ponujala tri možne poti: informacije, storitve in pomoč. Dodane bodo informativne strani Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, na katerih bo predstavljeno njeno poslovanje ter naslovi in telefonske številke poslovnih enot, osveženi pa bodo tudi podatki na obstoječih informativnih straneh.
Poslovanje mlekarne Celeia
07. 02. 2001 00.00
Na današnji novinarski konferenci je direktor mlekarne Celeia Marjan Jakob predstavil lanskoletno poslovanje. V mlekarni Celeia iz Arje vasi so tako lani odkupili in predelali približno 67 milijonov litrov mleka, kar je 11 odstotkov več kot v letu 1999. Slabe tri četrtine odkupljenega mleka so predelali v sire, ostalo pa v fermentirane izdelke. Sicer pa v mlekarni razmišljajo o povezovanju z drugimi slovenskimi mlekarnami. "O združevanju v mlekarski industriji se bo letos veliko govorilo in marsikaj zgodilo. Vse jasnejši so obrisi, da se v slovenskem prostoru formirata dve mlekarski podjetji, mlekarna Celeia zato pozorno spremlja integracijske procese v mlekarstvu. Vse opcije so še vedno odprte," je menil Jakob, ki je lansko leto ocenil kot eno najtežjih let za slovenske mlekarnarje.
Zavarovalnica Triglav na Češkem
06. 02. 2001 00.00
Zavarovalnica Triglav je na Češkem odprla hčerinsko podjetje, ki deluje pod imenom Triglav pojištovna in ima sedež v Brnu, drugem največjem mestu na Češkem in glavnem mestu Moravske. Zavarovalnica, ki ima 168 milijonov kron oz. približno devet milijonov mark kapitala, naj bi na Češkem sprva opravljala manjše posle, sledila slovenskemu gospodarstvu, ki je na Češkem, vzpostavila ustrezno zavarovalno mrežo in se širila na druge dele Češke, je za STA povedal pomočnik generalne direktorice za poslovanje v tujini pri Zavarovalnici Triglav Aleksander Troha.
Vipap Videm uspešno posluje kot slovensko podjetje
05. 02. 2001 00.00
Poslovno leto 2000 je bilo za Vipap Videm Krško izredno uspešno. Po besedah predsednika uprave Oldricha Kettnerja so v preteklem letu proizvedli rekordnih 271.000 ton celuloze in papirja, s čimer so presegli proizvodnjo te tovarne v zadnjem poldrugem desetletju. Krška papirnica, ki je od lani v lasti praške banke ČSOB, je ustvarila za 238 milijonov mark prihodkov in tako za dva odstotka presegla načrte, pri dobičku, ki je dosegel 25 milijonov mark, pa je načrte presegla kar za petino.
Klik NLB tudi za uporabnike Banke Celje
05. 02. 2001 00.00
Banka Celje d.d. je z Novo Ljubljansko banko d.d. in podjetjem ZASLON d.o.o. sklenila tristranski dogovor za uporabo Klika NLB. ZASLON je tako s svojimi rešitvami uspešno prodrl tudi v peto največjo slovensko banko.
Izpisek iz matične knjige prek interneta
04. 02. 2001 00.00
V centru za upravno informatiko bodo predvidoma že v prvi polovici letošnjega leta omogočili pridobitev izpiska iz matične knjige prek interneta. Projekt elektronskega poslovanja državne uprave je del nacionalne strategije, ki jo je pripravil Center vlade za informatiko (CVI), v prihodnosti pa naj bi bilo možno preko virtualne upravne enote na internetu opraviti vrsto storitev, kot so podaljšanje vozniškega dovoljenja, registracijo avtomobilov ali sprememba bivališča, je za STA povedal vodja Centra za upravno informatiko Tadej Gabrijel.