posnel
Badjurova nagrada Matjažu Klopčiču
22. 12. 2000 00.00
Dobitnik Badjurove nagrade za življenjsko delo na področju kinematografije je režiser Matjaž Klopčič. Nagrado mu bodo izročili na četrtem festivalu slovenskega filma, ki bo med 28. in 31. marcem v Portorožu. Klopčič je posnel deset celovečernih igranih filmov. Nagrado, poimenovano po slovenskem režiserju, snemalcu in scenaristu Metodu Badjuri, podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Fotografska razstava v A.R.T.café-ju
21. 12. 2000 00.00
Vsi ljubitelji črnobele fotografije so vabljeni, da obiščejo razstavo fotografa in absolventa umetnostne zgodovine, Željka Stevaniča v A.R.T. café-ju na Slovenski cesti 10. Na razstavi bodo predstavljene fotografije, ki jih je avtor posnel v zadnjih šestih letih. Pripovedujejo nam o njegovem zornem kotu videnja ženskega akta, ki se nam skozi poudarjene detajle, namensko izolirane od okolice, razblinjajo v nerazpoznavnost ali o raziskovanju fotografije kot manipulativnega medija. Zraven so predstavljeni portreti mladih umetnikov in neznancev, vidite pa lahko tudi eksperimente v fotografiki. Avtor je imel že vrsto razstav po Sloveniji med drugim v Jakopičevi galeriji, Cankarjevem domu in na gospodarskem razstavišču. Razstava bo odprta od 23. 11. do 31. 12. 2000.
Umrl španski glasbenik Carlos Cano
19. 12. 2000 00.00
Za posledicami srčnega infarkta je danes v svojem rojstnem mestu Granada umrl 54-letni španski glasbenik Carlos Cano. Cana so morali zaradi počene aorte novembra nujno operirati, njegovo zdravstveno stanje pa se je v zadnjem času celo nekoliko izboljšalo. Cano, ki je nekaj let prživel v Nemčiji, je prenovil tradicionalno glasbo njegove pokrajine Andaluzije, imenovano copla. Posnel je številne plošče, na katerih je izvajal stare skladbe, ki bi sicer utonile v pozabo, pisal pa je tudi nove skladbe, ki so imele pogosto socialnokritično besedilo.
Geste in portreti v KUD-u France Prešeren
12. 12. 2000 00.00
V KUD-u France Prešeren v Ljubljani je bila v torek otvoritev fotografske razstave Božidarja Dolenca z naslovom Geste in portreti. Tokrat avtor razstavlja serijo črno-belih fotografskih portretov (najstarejši izhajajo iz leta 1996, večino pa je posnel v zadnjih dveh letih). V središču pozornosti so geste portretirancev, torej komunikacija z govorico telesa oziroma predvsem tista govorica, ko ustvarjajo roke in ki jo je uspel Dolenc –
Nove Mojstrovine Slovenije
20. 11. 2000 00.00
Založba Rokus svojo veliko uspešnico Mojstrovine Slovenije nadgrajuje z istoimensko zbirko, ki bo v različnih izdajah predstavljala prispevke o Sloveniji in slovenski kulturi. Za drugo izdajo so se na pobudo soavtorja Slavka Adamljeta odločili za monografijo Kuhinja Slovenije. Knjiga na področje kulinarične literature uvaja nove zamisli in pristope in združuje Adamljetove tridesetletne kuharske izkušnje s širokim etnološkim znanjem dr. Janeza Bogataja. Prinaša 50 jedilnikov z 262 recepti, razvrščenih po štirih letnih časih, pokrajinah in kraju nastanka (samostanske, meščanske in druge jedi) ter predstavljenih na 224 fotografijah. Natisnjena je v 6000 izvodih v redni izdaji in 1000 oštevilčenih bibliofilskih izvodih v posebni luksuzni embalaži. Dosežek je direktor založbe Rok Kvaternik z ustvarjalci edicije predstavil danes v GH Unionu.
Patricia Arquette zahteva ločitev
19. 11. 2000 00.00
Ameriška filmska igralka Patricia Arquette je nedavno vložila tožbo za ločitev od moža, tudi igralca Nicolasa Cagea, z obrazložitvijo, da so med njima nepremostljive razlike. Cage je sicer februarja letos vložil podobno tožbo, ki pa jo je kasneje umaknil.
Obrazi življenja Maria Magajne
07. 11. 2000 00.00
V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) bo od 9. novembra 2000 do 9. februarja 2001 fotografska razstava fotografa Maria Magajne Obrazi življenja. Razstava prikazuje ciklus petdesetih etnoloških fotografij, ki zajemajo obdobje med letoma 1945 in 1957, avtor pa jih je posnel med bivanjem v Benečiji, Trstu in bližnjih slovenskih vaseh.
Wenders bo snemal film o Ameriki
30. 10. 2000 00.00
Režiser Wim Wenders bo prihodnje leto posnel film o svoji drugi domovini Ameriki. Skupaj z ameriškim avtorjem Samom Shepardom je že napisal snemalno knjigo z delovnim naslovom V Ameriki. Snemanje naj bi se začelo prihodnjo pomlad. 55-letni Wenders, ki živi v Los Angelesu, tudi načrtuje predelavo svojega nagrajenega dokumentarnega filma Buena Vista Social Club z digitalno tehnologijo.
George Michael navdušen nad nakupom
23. 10. 2000 00.00
Britanski pop zvezdnik George Michael je ves navdušen nad svojim zadnjim nakupom. Pretekli teden je namreč na dražbi za 2,1 milijona ameriških dolarjev kupil klavir, ki je bil nekoč last legendarnega pevca Beatlesov Johna Lennona. Ta naj bi na slavnem klavirju med drugim napisal skladbo Imagine. Takoj po dražbi se ni vedelo, kdo je ponudil več kot dva milijona dolarjev za klavir, saj je George svojo ponudbo predstavil anonimno po telefonu. Sedaj pa je George Michael že obljubil, da bo na slavnem klavirju skomponiral pesem in izdal album. George meni, da je klavir nekaj posebnega, saj je del zgodovine. Obljubil je tudi, da bo po tem, ko bo posnel album, klavir izročil muzeju Beatlov v Liverpoolu, saj meni, da je treba klavir pokazati ljudem in ga ne skrivati.
Podelili zlato školjko
01. 10. 2000 00.00
Mednarodna žirija je sinoči z najvišjo nagrado 48. mednarodnega filmskega festivala v španskem San Sebastianu - zlato školjko - nagradila črno komedijo Uničenje človeka (La perdicion de los hombres) enega najbolj znanih mehiških režiserjev Artura Ripsteina. Scenarist filma Paz Alicia Garciadiego je prejel nagrado za najboljši scenarij. Za Ripsteina je to že druga zlata školjka, saj je prvo prejel leta 1993 za film Principio a fin, ki ga je posnel po romanu Nihče več ne piše polkovniku Gabriela Garcie Marqueza. Žirija pod vodstvom britanskega režiserja Stephena Frearsa je nagrado za najboljšo igralko podelila Španki Carmen Mauri za vlogo v komediji Skupnost (La communidad) Španca Alexa de la Iglesia. Perujski igralec Gianfranco Brero pa je prejel nagrado za najboljšega igralca za vlogo v filmu Rdeče črnilo (Tinta Roja).
Praznovanje v Carnegie Hallu
24. 09. 2000 00.00
Znana newyorška koncertna dvorana Carnegie Hall ta konec tedna praznuje 80-letnico svojega predsednika in svetovno znanega violinista Isaaca Sterna. Virtuoz, ki je 80. rojstni dan praznoval 21. julija, bo drevi skupaj s prijatelji in učenci nastopil na posebnem koncertu. Njegova sinova, dirigenta David in Michael, bosta vodila simfonični orkester inštituta Curtis za glasbo, pridružili pa se jim bodo znani violinisti Sarah Chang, Glenn Dicterow in Ida Kavafian ter pianisti Emanuel Ax, Yefim Bronfam in Leon Fleisher. Besedila bosta brala Sternova hčerka Shira Stern in igralec Sir Peter Ustinov. V poslopju Carnegie Halla so ob tej priložnosti odprli razstavo, posvečeno Sternu, na kateri bodo do 31. decembra na ogled dokumenti iz njegovega zasebnega arhiva. Predvajajo tudi filme o znanem violinistu, kot tudi filme, v katerih je nastopil. Isaac Stern je predsednik Carnegie Halla že od leta 1960, ko je vodil prizadevanja za ohranitev te svetovno znane koncertne dvorane, ki ji je grozilo uničenje. Stern se je rodil leta 1920 v Rusiji, z desetimi leti pa je s starši prišel v ZDA. Violino je začel igrati z osmimi leti, doslej pa je posnel že več kot sto plošč.
Razpis festivala dokumentarnega filma v Leipzigu
12. 09. 2000 00.00
Skoraj 2000 filmskih del je prispelo na mednarodni razpis za udeležbo na 43. mednarodnem festivalu dokumentarnega in animiranega filma v Leipzigu, ki bo potekal od 17. do 22. oktobra, so sporočili organizatorji festivala. Filmski strokovnjaki so med prispelimi deli izbrali 60 filmov, ki se bodo potegovali za zlatega in srebrnega goloba. Mednarodna žirija bo na festivalu prvič podelila nagrado v višini 5000 nemških mark za najboljše vodenje kamere v dokumentarnem filmu. Sicer pa bodo festival v Leipzigu odprli s projekcijo obnovljene kopije nemega filma Sreča iz leta 1934. Gre za klasično delo filmske umetnosti, ki ga je posnel ruski filmski ustvarjalec Aleksander Medvedkin. Poleg uradnega dela programa si bodo obiskovalci lahko ogledali med drugim "Noč mladega filma", avstralske risane filme in "Animacijo za otroke".
Altman bo snemal nov film
10. 09. 2000 00.00
Potem ko je ameriški filmski ustvarjalec Robert Altman snemal na jugu ZDA, v Nashvillu, Kansas Cityju in Dallasu, bo tokrat kamere namestil v Angliji, kjer bo posnel film z naslovom Gosford Park.
Podelili glasbene nagrade MTV
08. 09. 2000 00.00
Ameriška televizijska postaja MTV je na prireditvi v newyorški dvorani Radio City Music Hall sinoči podelila tradicionalne glasbene nagrade MTV Video Music Awards. Zvezdi večera so bila ameriška fantovska skupina 'N Sync in kontroverzni raper Eminem, ki so z odra odkorakali vsak s po tremi nagradami. Fantom iz skupine 'N Sync je uspešnica Bye Bye Bye prinesla nagrade MTV za najboljši pop video, najboljši video po izboru gledalcev in najboljšo koreografijo v videu. Eminem je s pesmijo The Real Slim Shady, v kateri se norčuje tudi iz najstniške glasbene senzacije Britney Spears, osvojil nagradi za najboljši video leta in najboljši moški video. Ta kontroverzni raper se je veselil še nagrade za najboljši rap video za pesem Forgot About Dre, ki jo je posnel v sodelovanju z glasbenim kolegom Dr. Drejem. S prireditve, ki se je končala brez večjih škandalov, so kot nagrajenci odšli še pevka Aaliyah, ki je video za pesem Try Again prejela nagradi za najboljši ženski video in najboljši video za pesem iz filma. Pesem je mogoče slišati v akcijskem filmu Romeo mora umreti. Skupina Blink 182 je bila za video za pesem All the Small Things, v kateri so tarča posmeha zlasti fantovske glasbene skupine, nagrajena za najboljši video skupine.
Umrl režiser in scenarist Curt Siodmak
05. 09. 2000 00.00
Na ranču Three Rivers v bližini Los Angelesa je v 98. letu starosti umrl ameriški režiser, scenarist in pisatelj nemškega porekla Curt Siodmak. Kot je povedal Siodmakov prijatelj, je režiser umrl zaradi raka. Prvi film je posnel z bratom Robertom in Billyem Wilderjem leta 1929 v Berlinu. Rodil se je v družini judovskega rabina v Dresdnu, leta 1933 je odšel v izgnanstvo v London, štiri leta kasneje pa v ZDA, kjer je v 40-ih letih zaslovel s srhljivkami in znanstvenofantastičnimi filmi. Kot scenarist je prvi uspeh dosegel leta 1936 s filmom Vrnitev nevidnega človeka (The Invisible Man Returns), 1941 pa je napisal scenarij za film Georga Wagnerja Volčji človek (The Wolf Man). Lik volkodlaka, ki ga je ustvaril Siodmak, je postal mit na področju srhljivk. Svetovno znan je Siodmak postal z romanom Donovanovi možgani, po katerem so doslej posneli štiri filme.
Dennis Quaid bo v prihodnosti več režiral
28. 08. 2000 00.00
Znani ameriški igralec Dennis Quaid namerava v prihodnosti več pozornosti posvetiti režiji filmov kot pa igranju. 46 letni igralec je že napisal scenarij, po katerem naj bi prihodnje leto posnel tudi film. Kot je v pogovoru z novinarji med obiskom v Münchnu dejal Quaid, bo režija zanj velika preizkušnja, do režiserjev pa ima že sedaj veliko spoštovanje. Ameriški ljubitelji filma so Quaida nazadnje videli v filmu Frequency, mediji pa so zadnje čase veliko pisali tudi o aferi njegove soproge, igralke Meg Ryan z avstralskim kolegom Russellom Crowom. Quaid je vložil zahtevo za ločitev, pred kratkim pa jo je umaknil, saj naj bi z Meg že uredila svoje težave.
Haider na golf turnirju na Bledu
18. 08. 2000 00.00
Na Bledu bo v danes potekal golf turnir, na katerem se bo pomerilo 90 igralcev iz Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske Furlanije Julijske krajine. Ob tej priložnosti bo na Bled prispel tudi koroški deželni glavar Jörg Haider in spregovoril na novinarski konferenci na temo Brez meja - Evropska mreža. Kot je Haider povedal včeraj v Celovcu, gre za sodelovanje pri trženju golfa v teh treh deželah.
Haiderjev pevski debi
15. 08. 2000 00.00
Koroški deželni glavar in nekdanji vodja avstrijske skrajne desnice Jörg Haider je včeraj zvečer prvič javno nastopil kot pevec. Na Prvem alpskem prazniku narodne glasbe v kraju Djekše blizu Velikovca na avstrijskem Koroškem je Haider zapel svojo rap skladbo z naslovom Koroška ima srce. Pesem opisuje lepote pokrajine na jugu Avstrije, kjer se gore dvigujejo nad jezeri. Skladba bo izšla jeseni na zgoščenki z narodnozabavno glasbo, izkupiček od prodaje pa bodo namenili invalidnim otrokom.
Tom Hanks bo sodeloval z Mendesom
12. 08. 2000 00.00
Britanski filmski režiser Sam Mendes, ki je bil za dramo Lepota po ameriško letos nagrajen tudi z večimi filmskimi nagradami oskar, bo z ameriškim igralcem Tomom Hanksom posnel svoj nasledjni film. Gre za akcijski film z naslovom Pot v pogubo (Road to Perdition), je sporočil filmski studio Dreamworks. Po besedah studia se zgodba filma odvija v Chicagu v času gospodarske depresije v 30. letih. Film govori o krutem gangsterju, ki se maščuje za smrt soproge in enega od sinov. Scenarij za film je napisal David Self, ki je prav tako sodeloval pri ustvarjanju Lepote po ameriško. Snemanje Poti v pogubo naj bi se začelo v začetku prihodnjega leta.
Haider bo posnel rap skladbo
09. 08. 2000 00.00
Vodja avstrijske skrajne desnice in koroški deželni glavar Jörg Haider bo ta mesec posnel rap skladbo z naslovom Koroška ima srce. Pesem opisuje lepote pokrajine na jugu Avstrije, kjer se gore dvigujejo nad jezeri.
Salzburški komorni orkester nocoj na festivalu
04. 08. 2000 12.04
V okviru mednarodnega poletnega festivala v Ljubljani bo nocoj ob 20.30 koncert salzburškega komornega orkestra. V Frančiškanski cerkvi se bodo pod umetniškim vodstvom Haralda Nerata predstavili solisti, flavtista Bernhard Krabatsch in Moritz Plasse, violinist Frank Stadler in pianist Michel Bourdoncle.
Tomba postal filmski igralec
27. 07. 2000 18.21
Italijanski ljubitelji alpskega smučanja in filma si od petka dalje lahko ogledajo filmski prvenec njihovega nekdanjega smučarskega zvezdnika Alberta Tombe. Eden najboljših smučarjev vse časov v akcijskem filmu z naslovom ''Alex, Oven'' igra policista Alexa, ki je zaradi svoje moči znan tudi pod vzdevkom Oven. Ker se je izkazal kot nekoliko problematičen policist, so ga kazensko poslali v manjšo italijansko vas, kjer mora pred nevarnimi morilci zaščititi neko dekle, igralko Michelle Hunziker, sicer ženo znanega pevca Erosa Ramazzottija.
Roberto Benigni bo Pinocchio
27. 07. 2000 15.46
Italijanski filmski igralec Roberto Benigni, ki je bil za film Življenje je lepo nagrajen tudi z več oskarji, se bo v svoji naslednji filmski stvaritvi posvetil zgodbi Ostržka. Filmsko zgodbo bo posnel po istoimenski knjigi Carla Collodija. Scenarij bo napisal njegov dolgoletni sodelavec Vincenzo Cerami, v filmu o Ostržku pa bo sodelovala tudi Benignijeva soproga, igralka Nicoletta Braschi. Benigni je italijanskim medijem med drugim povedal, da si že leta, morda celo od rojstva želi, da bi mu ''zrastel nos''. Igralec pa se tudi sicer primerjal s ''Pinochhiom'', ki mu je nos zrastel vsakič, ko se je zlagal. Za zdaj še ni znano, kdaj bodo začeli snemati film.
XV. Film Video Monitor
25. 07. 2000 11.59
Od 25. do 28. oktobra bo v italijanski Gorici potekal XV. Film Video Monitor, predstavitev letne slovenske filmske, televizijske in video produkcije. Ob petnajstletnici delovanja bo novost predstavitev tudi italijanske filmske produkcije. Prireditev organizira goriški Kinoatelje, ki ga je leta 1977 ustanovil senator Darko Bratina, tedaj priznani filmski kritik, sociolog in profesor na tržaški univerzi. V njegov spomin bodo tudi letos podelili nagrado Darko Bratina ? Poklon viziji.
Umrl francoski režiser Claude Sautet
24. 07. 2000 20.02
V 76-letu starosti je v soboto zaradi raka na jetrih umrl francoski filmski režiser Claude Sautet. Režiser, ki se je rodil 23. februarja 1924 v pariškem predmestju Montrouge, je v 45-letni karieri posnel več kot 30 filmov, s katerimi je zaslovel predvsem kot odličen poznavalec navad francoskega meščanskega razreda.
Mick Jagger napisal scenarij
23. 07. 2000 13.15
Pevec legendarne rock skupine Rolling Stones Mick Jagger je napisal scenarij za film o industriji rock'n'rolla v 60. in 70. letih, ki ga bo po navedbah Jaggerjevega tiskovnega predstavnika morda posnel ameriški režiser Martin Scorsese. Film naj bi nosil naslov The Long Play (Dolga igra), glavno vlogo pa bi lahko odigral britanski igralec Jude Law, ki je prejel nominacijo za oskarja za vlogo v filmu Nadarjeni gospod Ripley.
Umrl je Dušan Povh
19. 07. 2000 13.56
V 80-tem letu starosti je preminil filmski režiser, scenarist, montažer in soustanovitelj Viba filma Dušan Povh. Zrežiral in večinoma po lastnih scenarijih je posnel več kot dva ducata kratkih, dokumentarnih, igranih, reklamnih, lutkovnih in športnih filmov, kot direktor filma in montažer pa je sodeloval še pri celi vrsti celovečernih in kratkih filmov. Njegove filme so videli na festivalih v Oberhausnu, Beogradu, Moskvi, Leipzigu, Cortini D'Ampezzo, Portorožu. Na 7. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma leta 1960 v Beogradu je prejel prvo nagrado za režijo filma Trije spomeniki, leta 1976 pa na 23. izdaji tega festivala prvo nagrado za režijo filma Kamnik in njegova industrija. Za TV-nadaljevanko z zgodbami o akcijah Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v okupirani Ljubljani je leta 1973 prejel nagrado Prešernovega sklada. Predvsem športni filmi so mu leta 1986 prinesli Bloudkovo nagrado. Leta 1995 so na 4. slovenskem filmskem maratonu v Portorožu Dušanu Povhu izročili nagrado Metod Badjura za življenjsko delo.
Jubilejna izdaja pesmi kralja rock'n'rolla
16. 07. 2000 14.24
Režiser Dennis Saunders, dvakratni dobitnik oskarja, je točno pred 30 leti v MGM International hotelu v Las Vegasu posnel film o koncertih in vajah kralja rock'n'rolla Elvisa Presleya. Ob tej obletnici bo izšel jubilejni trojni CD, na katerem bo 66 skladb, od teh 45 doslej neobjavljenih. Jubilejna izdaja bo vsebovala tudi spominske slike ''Kralja'' in podrobnosti iz snemanja filma. Jeseni naj bi izšel še video in DVD o zanimivostih iz življenja slavnega Elvisa.
Wajda bo posnel film o holokavstu
12. 07. 2000 18.21
Poljski režiser in oskarjevec Andrzej Wajda bo po poročanjih poljskega časnika Gazeta Wyborcza v produkciji holivudskega režiserja Stevena Spielberga posnel film iz štirih delov o holokavstu na Poljskem, Češkem, Madžarskem in nekdanji Sovjetski zvezi. 74-letni Wajda se je za snemanje filma dogovoril že marca v Los Angelesu, ko je prejel oskarja za življenjsko delo. Sicer velja za enega izmed vodilnih evropskih režiserjev in je izjemno cenjen v svoji domovini.
Umrl skladatelj Wladyslaw Szpilman
09. 07. 2000 13.57
V 88. letu starosti je umrl poljski skladatelj judovskega rodu Wladyslaw Szpilman, čigar šansoni in filmska glasba so priljubljeni po vsej Poljski. Szpilman se je še pred nedavnim odločil, da se bo vrnil na Poljsko, kjer naj bi z znanim poljskim režiserjem Romanom Polanskim posnel film o svojem življenju v času druge svetovne vojne. Skladatelj, ki je bil ena izmed žrtev holokavsta, je vedno poudarjal, da mu je glasba rešila življenje.