posnetki
Civilne žrtve spopadov v Makedoniji
23. 03. 2001 00.00
Boji na območju Tetova so se tudi davi nadaljevali, čeprav v manjšem obsegu, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Albanski skrajneži še naprej obstreljujejo makedonske položaje, makedonske varnostne sile pa na napade odgovarjajo. Največkrat se sliši streljanje s hribov nad Tetovom, najpogosteje iz trdnjave Kale na vzpetini Baltepe ter nad vasmi Koltuk, Dva Bresta in Potok. Makedonske varnostne sile so uspešno pregnale albanske skrajneže z njihovih glavnih položajev na Šar planino ter pri tem uničile več ostrostrelskih gnezd, je še poročala MIA.
Fotografije o slovenski vojni
19. 03. 2001 00.00
V Gradcu je v teh dneh na ogled razstava dokumentarnih fotografij novinarja slovenskega dnevnika Večer Borisa Jaušovca z naslovom Dnevi, ki so prestrelili Gornjo Radgono.
Kamera velika kot kreditna kartica
19. 03. 2001 00.00
Korporacija Kyocera je predstavila novo digitalno kamero Finecam S3, ki je z ločljivostjo 3,34 megapixla najmanjša v svojem razredu. Velika (oziroma majhna) je kot kreditna kartica, pri čemer po kakovosti zajetih posnetkov v ničemer ne zaostaja za svojimi precej večjimi tekmeci.
Začetek sojenja v Haagu
19. 03. 2001 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je začelo sojenje trem bosanskim Srbom. Duško Sikirica, Damir Dosen in Dragan Kolundžija so obtoženi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992 v koncentracijskem taborišču pri Prijedoru v Bosni in Hercegovini.
Ugrabitelji hočejo v Afganistan
16. 03. 2001 00.00
Ugrabitelji ruskega potniškega letala tupoljev-154, ki je še vedno na letališču v Medini v Savdski Arabiji, so po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass zahtevali zračni koridor za polet v Afganistan. Odleteli naj bi v Kandahar ali Kabul, zato so zahtevali tudi napolnitev rezervorajev z gorivom.
Nevidni zapisi odslej vidni
12. 03. 2001 00.00
Več kot 800 zvitkov papirusa iz antičnega mesta Herculaneum v Neapeljskem zalivu naj bi bilo po poročanju italijanskih medijev sedaj mogoče popolnoma razvozlati. Z novo tehniko ameriškega raziskovalca Stevena Boorasa naj bi nevidni zapisi na močno zoglenelem papirju postali vidni, je poročal italijanski dnevnik La Repubblica.
Zaščitni ukrepi tudi v ZDA
11. 03. 2001 00.00
V Veliki Britaniji so doslej potrdili že 151 žarišč slinavke in parkljevke. Ker se bolezen po otoku še vedno širi, se turistični delavci bojijo, da bodo posnetki zažganih živali na grmadah odvrnili turiste, kar bi pomenilo katastrofo tudi za britanski turizem. Prve preventivne ukrepe izven Evrope pa so že uvedle Združene države Amerike.
Hubble posnel sosednjo galaksijo
03. 03. 2001 00.00
Najnovejši posnetki Nasinega vrhunskega orbitalnega teleskopa Hubble prikazujejo veličastno podobo naše najbližje galaksije. Hubbleov vesoljski teleskop zelo natančno prikazuje velikanske oblake prahu in plinov, ki se raztezajo vzdolž glavne ploskve galaksije. Galaksija je od naše Mlečne ceste je oddaljena kar 55 milijonov svetlobnih let. Z raziskavo barvnega spektra in količine svetlobe lahko znanstveniki izračunajo, koliko snovi oblaki vsebujejo. Nekateri imajo kar več kot milijonkrat večjo maso od našega sonca. Znotraj takih oblakov naj bi nastajale nove zvezde. Kasneje, ko se temni prah posede, se pokaže mlada modra zvezda. Galaksija, ki ima oznako NGC 4013 in se na nebu nahaja v bližini ozvezdja Velikega medveda, kaže prav takšne zvezdne valilnice –
Aretacija dveh iraških vohunov
02. 03. 2001 00.00
Dva Iračana so aretirali v Nemčiji, ker sta bila osumljena vohunjenja in sodelovanja z Iraško obveščevalno agencijo, so sporočili z vladnega tožilstva.
Ameriška krajina v Cankarjevem domu
14. 02. 2001 00.00
V Mali galeriji Cankarjevega doma je bila otvoritev fotografske razstave Luciana Montija, kjer bo predstavljen njegov ciklus črno- belih fotografij Ameriška krajina. Lafranco Colombo, ki bo pospremil ljubljansko postavitev cikla, na fotografijah izpostavlja igro razpoloženja, očarljivo harmonijo na videz hladne popolnosti in atmosfero, ki je zgrajena iz premišljenih elementov. Med njimi je najpomembnejša svetloba, ki igra ključno vlogo.
Dokumentarni filmi Agathe Christie
14. 02. 2001 00.00
Po Evropi potuje razstava, na kateri prvič predstavljajo kratke barvne dokumentarne filme, ki jih je od leta 1938 posnela mojstrica kriminalnega romana Agatha Christie (1890-1976). Britanska pisateljica je filme posnela na krajih arheoloških izkopanin v Siriji in Iraku, kjer je spremljala soproga, znanega arheologa Maxa Mallowana. Konzervator Britanskega muzeja, ki je pristojen za Bližnji vzhod, John Curtis, je povedal, da doslej ni bilo filmskih posnetkov o izkopaninah, ki jih je Christijeva posnela v Tel Braku in Šagar Bazarju v Siriji leta 1938 ter Nimrudu v Iraku med letoma 1952 in 1957. Filme je hranila družina Agathe Christie. Posnetki so pomembni, ker je pisateljica ujela predvsem vsakdanje življenje ljudi na teh območjih in ne toliko samih arheoloških izkopanin.
Vroči posnetki Leonarda Di Capria
05. 02. 2001 00.00
Na 51. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu, ki se bo začel v sredo, bo med drugimi premierno predstavljen tudi film, ki ga je leta 1996 posnel hollywoodski zvezdnik Leonardo Di Caprio. Devetdesetminutni črno-beli film z naslovom Don's Plum (Donova sliva) bodo predvajali v programu Panorama, so sporočili organizatorji Berlinala.
Neznan film z Ingrid Bergman
26. 01. 2001 00.00
V mestu Uddevala na zahodu Švedske so odkrili doslej neznani film, v katerem igra Ingrid Bergman. Kot je povedal filmski konservator Goeran Mellgram, so med številnimi filmskimi posnetki odkrili 15- minutni film, v katerem igra zelo mlada Bergmanova. Po vsej verjetnosti gre za enega najstarejših posnetkov te oboževane igralke.
Spletni Prešeren
29. 11. 2000 00.00
Založba Pasadena je predstavila uradno spletno stran največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Stran je bila pripravljena v sodelovanju z ministrstvom za kulturo, ki je tudi finančno podprlo projekt. Na naslovu www.preseren.net bo odslej na enem samem mestu moč najti podatke o Prešernovem življenju, njegovi dobi, vse portrete, podatke o sodobnikih, časovni trak njegovega življenja, podatke o krajih, ki jih je obiskal ali v njih bival, ne manjka pa niti njegovo rodoslovno drevo.
Najnovejši Intelov procesor
21. 11. 2000 00.00
Največji proizvajalec čipov na svetu Intel je predstavil računalniški procesor Pentium 4. To je prva korenita sprememba prvega Intelovega čipa Pentium, ki je prišel na trg leta 1995, in naj bi na začetku omogočal 1,4- in 1,5-gigaherčno hitrost. Najnovejši Pentium je sestavljen iz 42 milijonov tranzistorjev, kar je za 50 odstotkov več, kot jih ima Pentium III. Kot so povedali predstavniki Intela, bodo računalniški sistemi z omenjenim procesorjem omogočali hitrejše delo z audio in video posnetki ter grafiko, vgrajeni v primerne računalniške sisteme pa naj bi prve kupce stali okrog 2500 ameriških dolarjev.
Svoboden kot ptica
09. 11. 2000 00.00
Od danes do 22. novembra bodo v prvem preddverju Cankarjevega doma razstavljena dela fotografskega natečaja Svoboden kot ptica. Letos sta ga že četrtič zapored priredila družba Mobitel in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Prvič so se ga udeležili tudi fotografi iz tujine, pod njegovim okriljem pa je potekal še risarski natečaj, v katerem so sodelovali otroci.
Nagrada Marku Peljhanu
09. 11. 2000 00.00
V nemškem mestu Karlsruhe bodo v soboto, 11. novembra, podelili mednarodne nagrade za medijsko umetnost na temo Mesto med sanjami in resničnostjo. Nagrade v skupni vrednosti 60.000 mark podeljujeta nemški Južnozahodni radio in Center za umetnost in medijsko tehnologijo (ZKM) v Karlsruheju. Za nagrado se je potegovalo 50 del v kategoriji videa in interaktivne umetnosti, od teh jih bo več kot tretjina pod naslovom Mesto/Urbanizem do 4. februarja na ogled v foyeru omenjenega centra. Podelitev nagrade bodo konec tega tedna spremljale razprave o razvoju mesta.
Nagrada za projekt Terraserver
08. 11. 2000 00.00
Pred tremi leti se je začel projekt Terraserver, ki sta ga vodila Tom Barclay in Jim Gray, raziskovalca zaposlena pri Microsoftu. V sodelovanju z državnim uradom za geološke študije, sta zasnovala spletno podatkovno bazo v kateri so shranjeni satelitski posnetki zemeljskega površja. Vodji projekta sta letos za svoje delo prejela nagrado "Year 2000 John Wesley Powell Award", ki jo podeljuje zvezni urad za geološke študije.
Potapljači vrtajo v četrti prekat
03. 11. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači, ki delujejo z norveške plavajoče platforme Regalia v Barentsovem morju, so danes zvrtali novo odprtino v zunanjo steno potopljene ruske podmornice Kursk. Potapljači upajo, da bodo lahko po odprtju notranjega tlačnega trupa vstopili v četrti prekat podmornice, je sporočilo poveljstvo ruske severnomorske flote. V četrtem prekatu naj bi bila trupla 12 mornarjev. Potapljači so včeraj na ukaz poveljnika flote Vladimirja Kurojedova prekinili delo v tretjem prekatu Kurska, potem ko so v njegovem štabu preučili video posnetke notranjosti tretjega prekata. Ti posnetki so pokazali močne poškodbe prekata, so sporočili iz severnomorske flote. Zaradi velike nevarnosti za potapljače se je Kurojedov odločil prekiniti dela na tem delu podmornice, odprtine, ki so jih zvrtali v ta prekat, pa bodo zapečatili. Vzrok za nesrečo podmornice, ki se je potopila na dno Barentsovega morja, ostaja še naprej nepojasnjen. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, še ni prišla do končnih ugotovitev. V ročno napisanem sporočilu, ki so ga našli pri poročniku Dimitriju Koleskovu, piše: "Tu nas je triindvajset... nihče se ne more prebiti na površje." To sporočilo je bilo prvi dokaz, da je nekaj članov med 118 člani posadke Kurska živelo vsaj še nekaj ur po uničujoči eksploziji 12. augusta. Sporočilo je bilo napisano med 1.15 do 1.50 uro popoldan in postavlja na laž uradno verzijo nesreče —
Dokazi proti Tudjmanu?
02. 11. 2000 00.00
Po pisanju britanskega časopisa Independent obstajajo dokazi o neposredni vpletenosti pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana v vojne zločine nad Muslimani v bosanski vojni. Independent trdi, da so Tuđmanovi sodelavci po njegovi smrti iz Predsedniških dvorov umaknili kar 85 kilogramov prepisov najbolj občutljivih pogovorov med tedanjimi nosilci oblasti.
Borut Popenko razstavlja v mariborski KiBeli
20. 10. 2000 00.00
V KiBeli, v prostoru za umetnost multimedijskega centra Kibla v Mariboru (MMC), bodo drevi odprli razstavo Prisotnosti avtorja Boruta Popenka. Popenko je likovni umetnik, ki ustvarja z različnimi mediji - slikami, fotografijami, vizualnimi prostorskimi namestitvami in postavitvami. Kombinacija projiciranja video in dia posnetkov ustvarja dialog med posameznimi slikovnimi sklopi, diptihi in poliptihi pa gradijo atmosfero.
Zoran Dukić v Cankarjevem domu
20. 10. 2000 00.00
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma bo drevi ob 19.30 prvi koncert iz cikla Zvoki šestih strun, na katerem se bo predstavil kitarist Zoran Dukić. Zagrebški kitarist bo zaigral šest skladb, med katerimi je največ pozornosti namenjene Bachovi Sonati za violino. Omenjeno delo bo v Ljubljani predstavljeno že tretjič.
Internetna prihodnost OI
06. 10. 2000 00.00
Olimpijskih iger je konec. Številni opazovalci jih ocenjujejo kot najboljše doslej, mnogi pa se po koncu sprašujejo o vlogi interneta v zvezi z olimpijskimi tekmovanji. Ameriška televizijska hiša NBC je leta 1996 odkupila vse pravice za predvajanje olimpijskih iger v ZDA vse do leta 2008. Zaradi tega je prepovedala kakršno koli objavo avdio in video posnetkov tekmovanj na internetu. Časovna razlika med Avstralijo in ZDA je namreč tako velika, da so si najbolj zagreti oboževalci na internetu lahko ogledali rezultate (brez posnetkov) nekaj ur pred posnetki, predvajanimi na NBC v ZDA. Manjša gledanost posnetkov pa bi lahko v tem primeru predstavljala izpad oglaševalskega prihodka. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil strah NBC-ja (ta je celo najel storitve dveh podjetij, da sta patruljirali na internetu in iskali nelegalne posnetke) prevelik, saj stopnja razvoja interneta še ne dopušča kvalitetnih posnetkov dovolj veliki ciljni skupini. Dovolj zmogljive povezave ima po nekaterih analizah le milijon ljudi na svetu. Še bolj paradoksalen podatek pa je ta, da NBC ni prenašal direktnih prenosov preko televizije, tako da so bili najbolj neučakani nekako prisiljeni uporabiti internet. Končna ocena opazovalcev je, da je internet povozil Mednarodni olimpijski komite, ki nanj ni bil pripravljen. Že na naslednjih olimpijskih igrah, leta 2002 v Salt Lake City-ju, bo po napovedih situacija drugačna. Internet je medij, ki gledalcem ponuja več svobode. Pri televiziji so namreč omejeni s tem, kaj bodo videli, na internetu pa si lahko sami najdejo zanimive prenose. Poleg tega jim slednji prinaša tudi bistveno več informacij. Podjetje Quokka, ki je urejalo NBC-jevo olimpijsko spletno stran, je namreč že v pogovorih z atletom Michaelom Johnsonom, na katerega želi na olimpiadi leta 2004 namestiti majhno kamero, ki bi gledalcem preko interneta omogočila, da bi poleg slike prejeli tudi podatke o tem, kako se mu je povečal srčni utrip, dihanje in kako hitro sploh teče.
Jazz festival v Salzburgu
30. 09. 2000 00.00
5. "Jazz jesen", ki bo od 29. oktobra do 5. novembra potekala v Salzburgu, bodo popestrili s predvajanjem filmov in video posnetkov. Obiskovalci si bodo na festivalu jazzovske glasbe tako lahko ogledali tudi jazzovske filme, med njimi filme Blue Note, Miles Davis in Bird, vsak dan pa bodo ob 17. uri na ogled tudi video posnetki o jazzu. Organizatorji festivala letos pričakujejo 15.000 obiskovalcev. Prihodnje leto naj bi festival še razširili, posvečen pa naj bi bil New Yorku.
Italijanska policija razkrinkla pedofile
27. 09. 2000 00.00
Italijanska policija je razbila mednarodno pedofilsko verigo, ki je na internetu prodajala pornografske fotografije otrok, ki so bili posiljeni, tepeni ali celo ubiti. Preiskave o pedofilski verigi, ki je potekala med Italijo in Rusijo, so sprožili proti skupno 1700 osebam, med katerimi so tudi poslovneži. Po poročanju današnjih medijev so v Italiji preiskali 600 stanovanj in v noči na sredo aretirali enajst oseb - tri ruske državljane in osem Italijanov.
Začenja se Mesto žensk
27. 09. 2000 00.00
6
Davida bodo pred "rojstnim dnem" temeljito restavrirali
01. 09. 2000 00.00
Sloviti Michelangelov kip svetopisemskega Davida bodo pred praznovanjem 500-letnice njegovega nastanka, ki bo prihodnje leto, temeljito restavrirali, so sporočili predstavniki muzeja Akademije v Firencah, kjer je razstavljena ta renesančna umetnina. Restavriranje slavnega kipa se bo začelo pozimi, postopek pa bo vodil profesor Marc Levoy z ameriške univerze Stanford, ki je kar šest mesecev skeniral Davidov kip, da bi tako našel tudi najmanjše detajle na marmornati umetnini. Skupina restavratorjev želi namreč s tridimenzionalnimi posnetki kar najbolj natančno povzeti delo toskanskega genija. Doslej so na primer že ugotovili, da kip v višino meri 5,17 metra in ne 4,37 metra, kot je navedeno v večini publikacij. Zahvaljujoč delu profesorja Levoya bo tako mogoče izdelati posnetke kipa, ki bodo skoraj povsem identični z izvirnikom.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Francozi naj bi onemogočali prijetje Karađića
15. 08. 2000 00.00
Francozi pripadnikom britanskih sil
Na Hrvaškem prijeli belgijskega pedofila
11. 08. 2000 00.00
Na Hrvaškem so 3. avgusta aretirali 52-letnega Belgijca, potem ko so ga zasačili, da je na nudistični plaži v Rovinju naskrivaj izza grma snemal otroke.