posodobitev
Poslovni prihodki celjskega Etola
11. 12. 2000 00.00
Poslovni prihodki celjske družbe Etol so se v primerjavi z lanskimi povečali za 16 odstotkov, v primerjavi z načrtovanimi pa za deset odstotkov. Letošnji dobiček bo od lanskega višji za približno desetino, je povedala finančna direktorica Etola Brigita Čokl. Dejala je še, da so letos 73 odstotkov proizvodnje prodali na tujih trgih.
Za investicije kar 2,4 milijarde mark
08. 12. 2000 00.00
Nemški avtomobilski proizvajalec Opel, ki je hčerinsko podjetje ameriškega General Motors, je napovedal investicijo v vrednosti 2,4 milijarde mark v posodobitev modelov in modernizacijo tovarn. Investicijo so napovedali le dan potem, ko je General Motors sporočil, da bodo zaradi zmanjšanja povpraševanja morali okrniti svetovno proizvodnjo avtomobilov v zadnjem letošnjem in v prvem četrtletju prihodnjega leta. Družba ocenjuje, da bodo morali proizvodnjo v zadnjem četrtletju zmanjšati na 519.000 vozil, medtem ko so jih lani v enakem obdobju izdelali 530.000.
Rekordno število nočitev v zdraviliščih
07. 12. 2000 00.00
V Krki Zdravilišča pričakujejo, da bodo v treh zdraviliščih - Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah in Strunjanu - ter v hotelih na Otočcu letos zabeležili skupaj blizu 300.000 nočitev, kar bi bilo sedem odstotkov več kot lani. Celotni dohodek ob koncu leta se bo predvidoma povzpel na 42 milijonov nemških mark, dobiček pa naj bi znašal 2,5 milijona nemških mark, torej trikrat več kot lani, je povedal direktor Krke Zdravilišča Vladimir Petrovič.
Za podporo vstopu v EU
24. 11. 2000 00.00
V Sarvarju na Madžarskem danes poteka plenarno zasedanje predsednikov deželnih vlad članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Slovensko delegacijo vodi državni sekretar v zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič. Predsednik italijanske dežele Veneto Giancarlo Galan, ki je danes prevzel predsedovanje skupnosti v obdobju od leta 2001 do 2002, je med prednostnimi nalogami navedel podporo vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo.
Crossair bo ukinila letalske linije
30. 10. 2000 00.00
Švicarska letalska družba Crossair, ki se spopada z izgubo, bo ukinila nekatere letalske linije, prodala nekaj letal in odpustila del zaposlenih. Končno odločitev o tem bo vodstvo družbe Crossair sprejelo v roku dveh tednov, je povedal direktor družbe Moritz Suter. Namestnik direktorja Andre Dose pa je dejal, da gre za preživetje družbe, in da načrtujejo varčevalni program, s katerim bi prihranili več deset milijonov nemških mark. Kot vzrok za varčevalni program je Crossair navedel kolektivno pogodbo, glede katere se družba že več mesecev ne more dogovoriti s piloti, po besedah Suterja pa pomembno vlogo v krizi letalske družbe igrajo tudi visoke cene goriva in visok tečaj dolarja.
Iskrateling posodablja ruske telefonske centrale
27. 10. 2000 00.00
Po uspešno uresničenih projektih na železnicah Ruske federacije (Severno-kavkaška železnica v letih 1997-1999) je ministrstvo ruskih železnic kranjskemu podjetju Iskrateling zaupalo nov, kompleksnejši projekt modernizacije telekomunikacijskega sistema na železnicah sankt-peterburške regije. Skupna pogodbena vrednost projekta je tri milijone ameriških dolarjev in pokriva tri sisteme v tej regiji: dva objekta na oktobrski železnici ter kaliningrajsko železnico.
Siemens bo vlagal v internet
10. 10. 2000 00.00
Nemški proizvajalec elektronike Siemens namerava v prihodnjih 18 mesecih v elektronsko posodobitev svojega poslovanja vložiti eno milijardo evrov. Siemens, ki zaposluje 440.000 ljudi, bo tako vsem svojim uslužbencem omogočil dostop do interneta.
Jedrski strokovnjaki sklenili blejsko konferenco
14. 09. 2000 00.00
S predstavitvijo prvih obratovalnih izkušenj po nedavni uspešni zamenjavi uparjalnikov v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) so v hotelu Golf sklenili tridnevno mednarodno konferenco Jedrska energija v Srednji Evropi 2000. Približno sto izvedencev iz več kot 20 držav je v okviru blejske konference obravnavalo novosti s področij, kot so obratovanje jedrskih elektrarn, reaktorska fizika in odnos javnosti do jedrske energije. Konferenco sta pripravila Institut Jožef Stefan in Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije.
Zasedanje Generalne skupščine ZN
12. 09. 2000 00.00
Danes je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan otvoril 55. zasedanje Generalne skupščine ZN v New Yorku. Ob tem je Annan države članice ZN pozval, naj si prizadevajo za posodobitev svetovne organizacije, predvsem s temeljito reformo Varnostnega sveta. Udeležencem zasedanja pa je že spregovorila tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright.
Konferenca o jedrski energiji
11. 09. 2000 00.00
V organizaciji inštituta Jožef Stefan in Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije se danes na Bledu začenja mednarodna konferenca o jedrski energiji v srednji Evropi. Gre za že tradicionalno srečanje, ki se je razvilo iz rednih letnih srečanj Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije in na katerih že od samega začetka sodelujejo tudi strokovnjaki iz sosednjih držav. Udeleženci štiridnevne konference bodo prisluhnili poročilom o znanstvenih dosežkih in izmenjali izkušnje.
Konferenca o jedrski energiji
10. 09. 2000 00.00
V organizaciji inštituta Jožef Stefan in Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije se bo jutri na Bledu začela mednarodna konferenca o jedrski energiji v srednji Evropi. Gre za že tradicionalno srečanje, ki se je razvilo iz rednih letnih srečanj Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije in na katerih že od samega začetka sodelujejo tudi strokovnjaki iz sosednjih držav. Udeleženci štiridnevne konference bodo prisluhnili poročilom o znanstvenih dosežkih in izmenjali izkušnje.
Prenovljena proizvodnja v Eti
22. 08. 2000 00.00
Kamniška Eta, predelovalna industrija je danes odprla prenovljeno proizvodnjo. Naložba v obnovo proizvodnih prostorov in tehnoloških linij je vredna 400 milijonov tolarjev, omogočila pa je za 20- do 25-odstotno povečanje zmogljivosti proizvodnih linij ter za 40- do 50-odstotno zmanjšanje porabe vode in pare. S tem so v Eti posredno zmanjšali tudi vpliv na okolje. Z obnovo proizvodnih linij so se izboljšali tudi pogoji dela za zaposlene, saj z uvedbo paletizatorja odpade veliko fizičnega in napornega dela. Po besedah direktorja družbe Alojza Franca presežnih delavcev ne bodo odpuščali, saj nameravajo že letos proizvodnjo povečati za osem odstotkov na 12.500 ton, prav tako pa razmišljajo o vpeljavi novih proizvodnih programov. Naložba je bila realizirana v štirih mesecih in v celoti na podlagi lastnih znanj in družbe Mercator Optima. Z investicijami nameravajo nadaljevati tudi v prihodnjem letu, ko naj bi za nakup novega pasterizatorja in za posodobitev polnilnih strojev namenili 150 milijonov tolarjev.
Rekordni kilovati iz NEK
18. 08. 2000 00.00
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je v juliju ves čas obratovala s polno močjo in hkrati dosegla 95,34-odstotno izkoriščenost. Prvič po letošnjem remontu in celoviti posodobitvi je bila našemu elektroenergetskemu sistemu na voljo vseh 31 dni, v tem času pa je proizvedla dobrih 475 milijonov kilovatnih ur električne energije. To je sploh največ doslej, rekordno proizvodnjo pa poleg posodobitve elektrarne pogojuje predvsem vgradnja obeh novih uparjalnikov. Zaradi njiju se je namreč zmogljivost elektrarne povečala za 40 MW in zdaj znaša 700 MW, tako da je nuklearka postala največji proizvajalec električne energije v državi.
Še ena uspešna sezona Term Čatež
14. 08. 2000 00.00
V tem podaljšanem vikendu so tudi v Termah Čatež zabeležili vrhunec letošnje sezone. Prenočitvene zmogljivosti imajo zasedene, občutno se je povečalo število tujih gostov, ki prihajajo zlasti iz Italije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške, vse več obiskovalcev se odloča za njihove zdravstvene in preventivne programe, močno se je povečal obisk v kampu in vsemu temu primerni so tudi poslovni rezultati. Po besedah Tine Savnik, pomočnice genetalnega direktorja in odgovorne za marketing, so denimo pretekli mesec zabeležili za 60 odsotkov več tujih gostov, v kampu pa jih je bilo kar dvakrat več kot v istem času lani.
Prevetritev vojaške politike
12. 08. 2000 00.00
Na obrambnem ministrstvu so takoj po prevzemu oblasti napovedali temeljito prevetritev vojaške politike prejšnje oblasti, predvsem nabave orožja, za katere je bilo po zakonu o temeljnih razvojnih programih namenjeno več kot milijardo nemških mark. Delo prejšnje oblasti naj bi bilo po njihovi preiskavi neodgovorno, denar pa razdeljen nestrokovno. Od leta 1995, ko je minister postal Jelko Kacin, pa do danes, so porabili skoraj dve tretjini denarja, ki je bil po zakonu o temeljnih razvojnih programih vojske namenjen posodobitvi naših oboroženih sil. Sporna je po navedbah državnega sekretarja in ministra delitev denarja med rodovi vojske. Večino denarja, skoraj 76 odstotkov, ga je bilo namenjeno za letalstvo, protiletalsko obrambo in artilerijo. Problematičen je delež nabav iz držav članic Nata. Kljub temu, da si naša država želi v Nato, je delež opreme kupljene v državah članicah zanemarljiv. Janša pod vprašaj postavlja tudi smotrnost nekaterih razvojnih programov, denimo posodobitev starejših tankov Slovenske vojske. Kljub temu, da je velik del še ostalega razvojnega denarja dejansko že oddan, nameravajo s prerazporeditvami do leta 2003 preostali denar uporabiti čimbolj racionalno. V programu oboroževanja slovenske vojske je bilo torej veliko nepravilnosti, ki so zdaj tudi uradno potrjene. Toda o sumih, da davkoplačevalskega denarja za orožje ne trošijo racionalno, se je v preteklih letih že govorilo, tudi v medijih, pa se kljub temu do danes ni zgodilo nič, da bi bili nakupi orožja transparentnejši.
Prodaja terjatev Palome
10. 08. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) je danes objavila že tretji javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo terjatev do družbe Paloma v okvirnem znesku 22 milijonov mark v tolarski protivrednosti z namenom dokapitalizacije omenjene družbe. Pisne ponudbe z dokazili morajo zainteresirani ponudniki poslati najpozneje do 24. avgusta. SRD pa na podlagi tega razpisa ni zavezana k sklenitvi pogodbe o prodaji terjatev.
Tretja prodaja terjatev do Palome
08. 08. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) bo jutri objavila že tretji javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo terjatev do družbe Paloma v okvirnem znesku 22 milijonov mark v tolarski protivrednosti z namenom dokapitalizacije omenjene družbe. Kot so pojasnili na SRD, tudi drugi razpis ni uspel, saj je uprava SRD na podlagi mnenja komisije za ocenjevanje ponudb sprejela sklep, da nobena od prispelih ponudb ni primerna.
Ljubljana v celoti digitalizirana
07. 08. 2000 12.55
Z današnjo zamenjavo še zadnje analogne telefonske centrale v Ljubljani s sodobno digitalno telefonsko centralo EWSD v Dravljah je telefonsko omrežje v slovenski prestolnici v celoti digitalizirano. Na območju celotne Slovenije je stopnja digitalizacije trenutno 95-odstotna, do konca leta, pred liberalizacijo telekomunikacijskega trga, pa naj bi dosegla sto odstotkov.
IMP Klima montaža gradi v Sarajevu
03. 08. 2000 00.00
Ljubljansko podjetje IMP Klima montaža in sarajevska farmacevtska družba Bosnalijek sta včeraj v Sarajevu sklenili sporazum o izgradnji čistih prostorov v okviru rekonstrukcije in posodobitve obratov za proizvodnjo trdih oralnih tablet. Vrednost naložbe, ki bo s pomočjo posojila Svetovne banke dokončana februarja 2001, je okrog 3,5 milijona mark, je za STA povedala direktorica podjetja IMP Klima montaža Branka Babič.
IMP Klima montaža gradi v Sarajevu
02. 08. 2000 17.30
Ljubljansko podjetje IMP Klima montaža in sarajevska farmacevtska družba Bosnalijek sta včeraj v Sarajevu sklenili sporazum o izgradnji čistih prostorov v okviru rekonstrukcije in posodobitve obratov za proizvodnjo trdih oralnih tablet. Vrednost naložbe, ki bo s pomočjo posojila Svetovne banke dokončana februarja 2001, je okrog 3,5 milijona mark, je za STA povedala direktorica podjetja IMP Klima montaža Branka Babič.
5,3 milijarde dolarjev za OI 2004
26. 07. 2000 15.56
Grška vlada bo namenila 5,3 milijarde ameriških dolarjev različnim projektom, povezanih z letnimi olimpijskimi igrami v Atenah leta 2004. Organizacijski komite iger bo neposredno prejel 1,8 milijarde dolarjev, preostali znesek pa bo namenjen izboljšanju infrastrukture v Atenah in drugod po Grčiji. Omenjena finančna sredstva naj bi v največji meri namenili za posodobitev železniške in cestne infrastrukture v Atenah, s čimer naj bi bistveno izboljšali prometno stanje v grški prestolnici, ki ga nekateri opisujejo kot popoln kaos.
10. obletnica Henkel Slovenija
18. 07. 2000 18.34
Henkel je lahko za zgled bodočim tujim investitorjem v Sloveniji, saj je v preteklih desetih letih glavnino prigospodarjenega dobička vložil v tehnološko posodobitev svojega mariborskega podjetja <A HREF=http://www.henkel.at/cee/cee/deutsch/slo_dt.htm TARGET=_blank>Henkel Slovenija<A/>, je na današnji novinarski konferenci ob 10. obletnici podjetja Henkel Slovenija dejal prvi mož družbe Andrej Mesarič in dodal, da je družba, ki zaposluje 584 delavcev lani ustvarila za 14,7 milijarde tolarjev prometa.
Kitajska ponuja gradnjo plinovoda
13. 07. 2000 12.49
Kitajska je povabila tuje vlagatelje k sodelovanju v več milijard dolarjev vrednem projektu gradnje plinovoda. Plinovod želi Kitajska zgraditi do razvijajočih se mest na vzhodu države, v katerih se povečujejo energetske potrebe. S tem korakom je začela Kitajska odpirati svoj trg energetske industrije tujcem, saj nudi vlagateljem, ki se bodo na ponudbo odzvali, možnost pridobitve večinskih deležev pri plinovodu.
Airbus bo razvijal letalo za 550 oseb
23. 06. 2000 17.54
Družba Airbus je objavila, da bo začela razvijati dolgo pričakovano letalo jumbo jet A3XX. Letalo, ki bo lahko prepeljalo 555 oseb, bo po mnenju Airbusovih predstavnikov vzbudilo zanimanje letalskih družb, ki želijo v svojih letalih zagotoviti večje število mest, prav tako pa naj bi bilo omenjeno letalo izjemno prostorno, so sporočili iz podjetja European Aeronautics Defense and Space Company (EADS), ki ima v lasti 80 odstotkov Airbusa. Projekt proizvodnje letala naj bi bil dokončno oblikovan do konca leta, prva letala naj bi luč sveta ugledala leta 2005, v dvajsetih letih pa pričakujejo prodajo 1500 letal.
Nova knjiga o zdravilnih rastlinah
15. 06. 2000 08.55
Vse najbolj znane in uporabljane zdravilne rastline, ki uspevajo na Slovenskem, je mogoče odslej spoznavati, nabirati in uporabljati s pomočjo knjige biologinje Katje Galle Toplak.
Posojilo za posodobitev trgovine in prometa
31. 05. 2000 07.55
Svetovna banka (WB) bo Bolgariji sprostila posojilo v višini 7,7 milijona evrov, je v Sofiji sporočil predstavnik WB Thomas O'Brien. Sredstva bodo namenjena programu za posodobitev trgovine in prometa na jugovzhodu Evrope, je še pojasnil O'Brien.
Svetovna banka bo Bolgariji sprostila posojilo
28. 05. 2000 19.37
Svetovna banka (WB) bo Bolgariji sprostila posojilo v višini 7,7 milijona evrov, je v Sofiji sporočil predstavnik WB Thomas O'Brien. Sredstva bodo namenjena programu za posodobitev trgovine in prometa na jugovzhodu Evrope, je še pojasnil O'Brien.
Duma potrdila Kasjanova za novega premiera
17. 05. 2000 13.51
Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, je na današnjem zasedanju po pričakovanjih z veliko večino potrdila kandidaturo Mihaila Kasjanova za novega ruskega premiera.
Naravna zdravilišča dobro obiskana
06. 05. 2000 12.31
Skupno število gostov v slovenskih zdraviliščih je bilo aprila za 23,4 odstotka večje kot v istem mesecu lani. Število tujih gostov se je povečalo kar za 47,9 odstotka, število domačih pa za 12,1 odstotka. Tuji gostje izstopajo tudi glede števila nočitev, saj jih je bilo aprila za tretjino več kot lani, število nočitev domačih gostov pa je bilo višje za 9,1 odstotka.
Celjska Emo Orodjarna z dobičkom
24. 04. 2000 10.31
Emo Orodjarna, ki ima stoletno tradicijo v izdelavi transfernih, progresivnih orodij za preoblikovanje pločevine in orodij za brizganje plastike, je lansko leto sklenila s 30 milijoni tolarjev dobička. Po besedah direktorja podjetja Stanka Stepišnika bodo dobiček namenili za posodobitev osnovnih sredstev in izobraževanje zaposlenih. V Emo Orodjarni, ki ima certifikata ISO 9001 in posebni certifikat EAQF francoske avtomobilske industrije, pričakujejo, da bodo letos pridobili tudi certifikat za ravnanje z okoljem ISO 14001.