postavila
Vlak z jedrskimi odpadki na cilju
16. 05. 2001 00.00
Vlak z odpadki iz jedrskih reaktorjev Stade in Brunsbuettel na severu Nemčije je okoli poldneva prispel na železniško postajo Valognes na severovzhodu Francije, kjer bodo odpadke predelali za skladiščenje, je sporočila francoska policija. Pri mestu Amiens v Franciji je vlak poskušalo zaustaviti okoli dvajset nasprotnikov jedrske energije. Manjša skupina protestnikov pa je postavila ovire na progo tudi v mestu Caen. Organizacija Zelenih je napovedala nadaljevanje protestov.
Nov ultimat makedonske vlade
15. 05. 2001 00.00
Makedonija je postavila nov, zadnji rok albanskim skrajnežem in prebivalcem vasi na severu države. Prvi morajo do četrtka odložiti orožje, drugi pa zapustiti vasi. Predstavnik vlade je povedal, da vladne sile do izteka mandata ne bodo napadale, ampak se bodo le branile ob morebitnih provokacijah. Po izteku ultimata pa bodo začeli z dokončnim obračunom z uporniki. Ti so obkoljeni v nekaj vaseh, kjer kljub pozivom oblasti vztraja tudi več tisoč civilistov.
Boji na severu Makedonije
08. 05. 2001 00.00
Makedonska vojska je dopoldne s tanki in minometi občasno obstreljevala vasi na severu Makedonije, ki jih nadzorujejo albanski skrajneži. Polkovnik Blagoje Markovski iz Kumanova je za 24 ur dejal: "Ob 8.45 smo napade prekinili, saj so vaščani po telefonu zahtevali evakuacijo. Zagotovili smo jim avtobusni prevoz, vendar jim albanski skrajneži niso dovolili oditi. Čakali smo do 10.30, nato smo napade nadaljevali."
Javna tribuna o vstopu Slovenije v EU
07. 05. 2001 00.00
Vstop v Evropsko unijo je nedvomno nova priložnost za Slovenijo, so s takšnimi ali drugačnimi besedami in kljub nekaterim pomislekom ocenili udeleženci javne tribune, ki sta jo z željo po širši razpravi o vprašanjih slovenskega vključevanja v EU ob začetku letošnjega Evropskega tedna ob dnevu Evrope, 9. maju, pripravila delegacija Evropske komisije v Sloveniji ter vladni urad za informiranje. Članstvo v EU je zunanjepolitična prioriteta Slovenije in pri njenem doseganju je država uspešna, vendar jo na poti čaka še nekaj ovir in ob prednostih mora država nedvomno računati tudi na težave, ki jih bosta prinesla tako pot kot tudi vstop v unijo, je pokazala razprava, v kateri so sodelovali dva veleposlanika, dva ministra, dva profesorja, pogajalec, poslanec in občinstvo.
Pred kongresom SDS
01. 05. 2001 00.00
Ustvarjamo Slovenijo vrednot bo geslo 7. kongresa SDS, ki bo 19. maja zasedal v Celju in bo po napovedih predsednika stranke Janeza Janše "kongres novih energij". Približno 430 delegatov - nekaj več kot polovica jih bo delegatov po funkciji, ostali pa bodo izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Kandidate lahko do 5. maja predlagajo vsi člani, vodstva regij, občinski odbori ter organi stranke, interesnih združenj in forumov SDS, sezname kandidatov pa bo mogoče dopolnjevati tudi na samem kongresu. Kot poudarjajo v vodstvu SDS, je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program, ki je bil sprejet na 5. kongresu v Portorožu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o zaposlovanju in delovnih razmerjih, o izzivih mlade generacije, o ekoloških izzivih ter o slovenski poti v EU in zvezo NATO.
Nov rekord Stacy Dragila
28. 04. 2001 00.00
Ameriška atletinja Stacy Dragila je izboljšala svoj svetovni rekord v skoku s palico na mitingu zvezne države Idaho v Pocatellu, ki zdaj znaša štiri metre in 63 centimetrov. Prejšnji rekord olimpijske prvakinje je bil štiri metre in 56 centimetrov, ki ga je postavila na izbirni tekmi ameriške reprezentance v Sacramentu pred odhodom na OI v Sydney. Štiri metre in 63 centimetrov je tudi njen svetovni rekord v dvorani.
Ameriški vrh v senci izgredov
21. 04. 2001 00.00
Le nekaj ur po začetku tretjega vrha severno- in južnoameriških držav v Quebecu so izbruhnili prvi večji spopadi med protestniki proti globalizaciji svetovne trgovine in kanadsko policijo. Skupini kakih sto najradikalnejših protestnikov, med njimi so bili privrženci "Zveze za boj proti kapitalizmu" in "Odbora za dobrodošlico udeležencem vrha" ter člani marksističnih in anarhističnih gibanj, je uspelo prodreti skozi varnostne barikade, ki jih je policija postavila nekaj metrov od konferenčnega centra. Demonstranti so na policijo metali kamenje, palice in steklenice, policija pa je odgovorila s solzivcem in aretirala 25 protestnikov, pet policistov pa je bilo ranjenih. Še nadaljnjih 4000 demonstrantov je medtem krenilo v smeri proti konferenčnemu središču, kjer se je zbralo 34 predsednikov držav in vlad iz Severne, Srednje in Južne Amerike z izjemo Kube. ''Ljudje so prišli sem, da bi spregovorili o svoji bolečini, bedi, jezi in svojih strahovih. Niso pa prišli sem zaradi nasilja'', so izjavljali demonstranti.
Eksplozija bombe v Prištini
19. 04. 2001 00.00
V eksploziji, ki je danes odjeknila v središču Prištine, je življenje izgubila ena oseba, ranjeni pa naj bi bili štirje ljudje. Smrtna žrtev eksplozije naj bi bil voznik avtomobila, ki je eksplodiral. Eksploziv je bil podtaknjen v avtomobilu blizu zgradbe, v kateri so prostori kosovskih političnih strank in uradi jugoslovanske vlade. Po navedbah nekega pripadnika sil KFOR naj bi bilo vozilo parkirano pred vhodom v del zgradbe, kjer delajo pretežno Srbi. Predstavniki UNMIK in KFOR še niso potrdili identitete žrtev eksplozije, tiskovni predstavnik britanskih sil KFOR Fergus Smith pa je ocenil, da gre najverjetneje za Srbe. Po srbskih navedbah naj bi življenje izgubil vodja oddelka za izdajo potnih listov na Kosovu. Po nekaterih podatkih naj bi policija UNMIK v Prištini našla še tri podobne eksplozive, vendar naj bi jih še pravočasno deaktivirala.
Prva izstrelitev nosilne rakete v Indiji
18. 04. 2001 00.00
Iz indijskega vesoljskega centra Sriharikota na jugovzhodu države so danes po prvem neuspelem poskusu 28. marca tokrat uspešno v vesolje izstrelili prvo indijsko nosilno raketo GSLV-D1. "To je najpomembnejši trenutek mojega življenja in 30-letnih sanj indijske kozmonavtike," je ob tem dejal vodja indijske organizacije za raziskovanje vesolja ISRO Krišnasvami Kasturirgan.
Klinarjeva dosegla normo
17. 04. 2001 00.00
Trinajstletna radovljiška plavalka Anja Klinar je pred velikonočnimi prazniki na plavalnem mitingu v Dunajvarosu na Madžarskem v okviru nastopa kadetske reprezentance preplavala 200 m prsno v 2:35,48 minute in s tem izpolnila normo za nastop na jesenskih sredozemskih igrah v Tuniziji. Klinarjeva je bila odlična tudi na 400 m mešano, ki jih je zmogla v 4:58,07 minute in postavila nov mladinski in kadetski rekord Slovenije.
Slapšakova zmagala v Ostravi
14. 04. 2001 00.00
Urša Slapšak je na mednarodnem plavalnem mitingu v češki Ostravi zmagala na 50 metrov prosto in s časom 26,89 sekunde postavila tudi nov rekord mitinga. Saša Piškur je bila na 100 metrov prosto s časom 1:02,32 osma. Na tekmovanju nastopa 350 plavalcev in plavalk iz petih držav.
Najboljši izid v sezoni
08. 04. 2001 00.00
Ameriška štafeta v teku na 4x100 metrov, ki jo sestavljajo Maurice Green, Jon Drummond, Bernard Williams in Curtis Johnson, zmagovalci olimpijskih iger v Sydneyju, je na mitingu v Austinu s 37,88 sekunde postavila najboljši čas v letošnji sezoni in le za 48 stotink zaostala za svetovnim rekordom ameriške ekipe z OI v Barceloni.
Protesti v podporo Miloševiću
07. 04. 2001 00.00
V Beogradu se je pred stavbo srbske vlade zbralo okoli 3000 ljudi, ki so zahtevali izpustitev Slobodana Miloševića. Na demonstracijah v podporo prejšnjo nedeljo aretiranega nekdanjega predsednika Jugoslavije so se zbrali večinoma starejši ljudje. Po nekaj urah napetega vzdušja so se demonstranti mirno razšli.
Načrt za oživitev japonskega gospodarstva
06. 04. 2001 00.00
Japonska vlada je danes predstavila težko pričakovani sveženj nujnih gospodarskih ukrepov za oživitev gospodarstva, stabilizacijo bančnega sistema ter spodbuditve borze. Vendar pa sveženj vsebuje zelo malo ključnih podrobnosti. Tako ne navaja podrobno, kako ga nameravajo izvesti, koliko javnega denarja bo potrebnega in kdaj bo vlada določila ostale ključne ukrepe. Glavnim domačim bankam je tako postavila dveletni rok, v katerem se morajo znebiti slabih posojil, podjetja pa morajo omejiti število delnic, ki jih zadržujejo od svojih posojilojemalcev.
Nokia uspešno trži 3G
05. 04. 2001 00.00
Največji svetovni proizvajalec mobilnih telefonov, finska Nokia, bo postavila omrežja mobilne telefonije UMTS (Universal Mobile Telecommunications System) tudi v Italiji. Posel, sklenjen z italijanskim operaterjem Wind, je vreden 450 milijonov ameriških dolarjev. Italijanski operater Wind je tako prvo podjetje v Italiji, ki bo svojim devetim milijonom uporabnikom omogočil uporabo storitev stacionarnega, mobilnega in internetnega omrežja.
Nokia vzpostavlja omrežja UMTS
03. 04. 2001 00.00
Finska Nokia, ki je največji proizvajalec mobilnih telefonov na svetu, bo postavila omrežja mobilne telefonije UMTS v Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. Posli, sklenjeni z britanskim oz. drugim največjim evropskim operaterjem Orange, francoskim operaterjem Itineris in nemškim operaterjem Mobilcom, so vredni 1,3 milijarde ameriških dolarjev.
Se pripravlja aretacija na Miloševića?
30. 03. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine Socialistične stranke Srbije (SPS) v srbskem parlamentu Branislav Ivković je danes na zasedanju srbskega parlamenta sporočil, da so pred hišo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića v beograjski mestni četrti Dedinje enote srbske policije. Po besedah poslanca nekega SPS naj bi policisti nameravali aretirati Miloševića. Poslanci SPS so zapustili srbski parlament in se napotili k Miloševićevi hiši. Pred njo naj bi bila poleg policijskih avtomobilov tudi vozila prve pomoči. Po poročanju ameriške televizijske mreže CNN pa je policija zaprla celotno območje.
Albanski skrajneži zavrnili ultimat
21. 03. 2001 00.00
Makedonska vojska in policija naj bi po nekaterih virih včeraj popoldan s topništvom in minometi napadala položaje albanskih skrajnežev v hribih okoli Tetova. Tiskovni predstavnik makedonske vlade, Antonio Miloševski, pa je omenjene informacije zanikal in dodal, da sta makedonska vlada in obrambno ministrstvo postavila albanskim skrajnežem ultimat, ki velja do danes do polnoči. Albanski uporniki so ultimat že zavrnili.
Zapore okrog Betlehema
19. 03. 2001 00.00
Po uboju judovskega naseljenca na Zahodnem bregu je izraelska vojska danes spet postavila zapore okrog Betlehema. Kot poroča izraelski radio, je mesto hermetično zaprto. Palestinski skrajneži so v zgodnjih jutranjih urah v bližini naselja Neve Daniel južno od Betlehema streljali na avtomobil judovskega naseljenca, ki je bil ob tem ubit. Po incidentu je izraelska vojska aretirala devet Palestincev, ki so obtoženi terorističnih napadov na judovske naseljence.
Seja nadzornega sveta SRD-a
19. 03. 2001 00.00
Nadzorni svet Slovenske razvojne družbe (SRD) je večino seje posvetil obravnavi poslovnega načrta družbe za leto 2001, ob tem pa se je seznanil tudi s številnimi poročili, ki jih je od uprave zahteval na prejšnji seji, zajemajo pa področja prestrukturiranja, privatizacije in razvoja SRD. Na njihovi osnovi so po besedah predsednika nadzornega sveta SRD Izidorja Rejca dobili "bolj temeljito sliko tega ogromnega sistema".
Potočnik o razlikah z EU
15. 03. 2001 00.00
Razlika še nikdar ni bila tako majhna, je ob primerjavi ciljnih datumov, ki sta si jih za širitev postavili Slovenija in Evropska unija, danes menil vodja slovenskih pogajalcev z EU Janez Potočnik. Slovenija želi skleniti pristopna pogajanja z EU do konca letošnjega leta - "malo verjetno je sicer, da bo na to pripravljena tudi EU" - in bo notranje pripravljena na vstop v unijo s 1. januarjem 2003. EU bo notranje pripravljena na širitev do konca leta 2002, v tem letu naj bi sklenila tudi pristopna pogajanja z najbolje pripravljenimi kandidatkami, za ciljni datum širitve pa je na vrhu v Nici, sicer implicitno, postavila 1. januar 2004, je Potočnik povedal na predavanju z naslovom Slovenija in EU - med Nico in Göteborgom pred polnim avditorijem Fakultete za družbene vede.
Dogovor med vlado in šolniki
14. 03. 2001 00.00
Pogajanja med šolniki in vlado so zaenkrat končana. Danes so namreč dosegli še dogovor o tako imenovani "varovalki". Gre za tisti del besedila kolektivne pogodbe, ki šolnikom zagotavlja, da bo vlada uskladila sedanja nesorazmerja med plačami zaposlenih v javnem sektorju in postavila nova, ki bodo bolj ustrezna. Dogovor naj bi sindikat in vlada parafirala v petek. Takoj ko bodo spremembe kolektivne pogodbe začele veljati pa bo SVIZ prekinil tudi priprave na protestni shod.
Dell prvi v prodaji delovnih postaj
12. 03. 2001 00.00
Konec februarja je Dell oznanil rezultate raziskav družbe IDC, po katerih je to podjetje v četrtem četrtletju obdržalo vodstvo v prodaji delovnih postaj ter prvič prevzelo vodstvo na tem segmentu tržišča v zahodni Evropi, s čimer so delovne postaje Dell Precision Workstation postale prva serija izdelkov Della.
Nov svetovni rekord LeMay-Doanove
10. 03. 2001 00.00
Kanadska hitrostna drsalka Catriona LeMay-Doan je na SP v ameriškem Salt Lake Cityju postavila nov svetovni rekord na 500 metrov. S časom 37,29 sekunde je za 11 stotink izboljšala dva meseca star lastni rekordni dosežek iz Calgaryja.
Srbski osumljenci pred sodiščem
03. 03. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričakuje, da se bodo do konca tega meseca pred sodiščem pojavili prvi pomembni srbski osumljenci, medtem ko naj bi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred sodišče privedli do konca leta, je sporočil namestnik glavne tožilke haaškega sodišča Graham Blewitt.
Ponarejene diplome na Hrvaškem
24. 02. 2001 00.00
Konec leta 1998 je uslužbenka hrvaškega Ministrstva za finance pri pregledovanju delovnih dokumentov odkrila, da ima osem zaposlenih v davčni upravi ponarejene diplome Pravne fakultete v Zagrebu. Tedanja HDZ-jeva vlada je afero prikrila, dokler se dve leti pozneje do papirjev ni dokopal novinar Hrvoje Appelt in zgodbo objavil. Proti lažnim diplomantom je bila vložena kazenska ovadba. Objava zgodbe je sprožila plaz drugih primerov ponarejenih diplom ter korupcije na zagrebški univerzi. Novinarji so s ponarejenimi diplomami odkrili županjo, profesorico matematike, sedem carinikov, vodjo saborske straže in 19-letnega kirurga, ki je s ponarejeno diplomo leto dni delal v eni od zagrebških bolnišnic.
Szabova s svetovnim rekordom
18. 02. 2001 00.00
Na dvoranskem atletskem mitingu v Birminghamu je Romunka Gabriela Szabo postavila nov svetovni rekord na 3000 metrov. Razdaljo je pretekla v 8 minutah 32 sekundah in 88 stotinkah, kar je skoraj sekundo hitreje od prejšnjega rekorda, Nizozemke Elly van Hulst iz leta 1989. V istem teku je znova odlično nastopila tudi Helena Javornik, ki je s časom 8:48,57 kar za tri sekunde in 79 stotink izboljšala lastni državni rekord, osvojila peto mesto in izpolnila normo za svetovno dvoransko prvenstvo v Lizboni (od 9. do 11. marca).
Cariniki ZRJ na črnogorskih mejah
15. 02. 2001 00.00
Po neuradnih podatkih naj bi se jugoslovanski cariniki v prihodnjih desetih dneh vrnili na pet črnogorskih mejnih prehodov na meji te republike s Hrvaško, Albanijo in BiH. Že od 12. februarja pa so na administrativni meji Srbije s Kosovom in Črno goro nadzorne točke, na katerih bo ocarinjeno vse blago tujega porekla, prihodek od carin pa bo šel v proračun ZRJ. S tem naj bi cariniki preprečili tihotapljenje in sivo ekonomijo.
Združitev distributerjev elektrike
03. 02. 2001 00.00
Španska vlada je odobrila združitev obeh največjih distributerjev električne energije v državi - podjetij Endesa in Iberdrola. S tem bo nastalo eno največjih podjetij v panogi na svetu. Minister za gospodarstvo Rodrigo Rato je povedal, da bosta morali združeni podjetji tržni delež na hitro rastočem trgu z električno energijo do leta 2005 omejiti na 48 odstotkov. Vlada je postavila tudi pogoj, da podjetji pred združitvijo iz konkurenčnih vzrokov ločita dejavnost proizvodnje od distribucije električne energije.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.