posvetovalni referendum
Rupel: Nato je vojska EU
22. 01. 2003 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je dejal, da je izvedba referendumov o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato na isti dan smiselna. Rupel namreč meni, da je Nato <em>"pravzaprav obrambna sila Evropske unije."</em>
Vstop v Nato je življenjsko vprašanje
19. 01. 2003 00.00
Obrambni minister je na predavanju 'Nadaljevanje procesa vključevanja Slovenije v zvezo Nato' izpostavil, da je ključno življenjsko vprašanje Slovenije ali si lahko privošči samozadostno obrambo ali pa se bo intenzivno vključevala v zahodne vojaške povezave. Grizold meni, da nevtralnost sedaj ne pride v poštev.
Posvetovalna referenduma bosta 23. marca
16. 01. 2003 00.00
Vladna koalicija je soglasno sprejela sklep, da vloži pobudo za razpis posvetovalnih referendumov o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato, ki bosta predvidoma 23. marca. Ob tem bo sprejeta tudi posebna izjava, s katero se bodo zavezali k spoštovanju izidov referendumov.
Zapleti pri referendumu
10. 01. 2003 00.00
Medtem ko so koalicijske stranke in SNS podprle predloga zakonov o vstopu Slovenije v EU in Nato kot dobro osnovo za nadaljnje usklajevanje, se opozicijski SDS in NSi z osnutkom besedila ne strinjata. Stranki predlagata, da bi vprašanje referenduma o vključitvi v zvezo Nato uredili z ustavnim zakonom.
Janez Janša: Odločitev mora biti zavezujoča
08. 01. 2003 00.00
Razprava o referendumu za vstop v Nato je znova prebudila opozicijo. Socialdemokrati in Nova Slovenija so se, kot je znano, uprli predlogu, da bi že 9. februarja razpisali posvetovalni referendum. Svoja stališča v zvezi s tem je predstavil predsednik socialdemokratov Janez Janša.
Zakona o vstopu v EU in Nato v DZ
09. 01. 2003 00.00
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je vodjem poslanskih skupin poslal osnutka predlogov zakonov o vstopu Slovenije v Nato in EU, ki naj bi omogočila izvedbo zavezujočih zakonodajnih referendumov o vstopu naše države v obe integraciji.
Brez dogovora o datumu referenduma
07. 01. 2003 00.00
Člani t.i. <em>evroatlantske koordinacije</em> vodstva DZ in pristojnih parlamentarnih delovnih teles se niso uspeli dogovoriti o datumu referenduma o vstopu v EU in Nato. Razpravljali so predvsem o tem, kako zagotoviti, da bo referendum zavezujoč.
Slovenija v Natu
24. 11. 2002 00.00
Po dveh razočaranjih je slovensko vodstvo na vrhu Nata v Pragi vendarle dočakalo povabilo Sloveniji v zavezništvo. O vstopu bodo sicer dokončno odločili volivci na referendumu.
Kakšen bo referendum o Natu?
22. 11. 2002 00.00
Zveza Nato se je odločila, da v svojo družbo povabi tudi Slovenijo. O tem, ali se bo Slovenija pridružila družbi zaveznic Nata, pa se bodo najverjetneje odločali državljani na referendumu. Referendum bo najverjetneje posvetovalen, torej odločitev ne bo pravno zavezujoča.
Večina proti referendumu
23. 05. 2002 00.00
Državni zbor je zavrnil predlog stranke mladih, da bi o vstopu v Nato glasovali na posvetovalnem referendumu še pred uradnim povabilom. Proti predlogu je po pričakovanjih glasovala velika večina poslancev.
Poslanci nenaklonjeni referendumu
22. 05. 2002 00.00
Predstavniki vseh parlamentarnih strank, z izjemo SMS in SNS, so napovedali, da ne bodo podprli predloga stranke mladih o razpisu referenduma o vključevanju v Nato. Premier Drnovšek meni, da referendum pred povabilom v Nato ni smiseln.
Državni zbor podcenjuje referendum
10. 04. 2002 00.00
V stranki SMS menijo, da je njihov predlog o razpisu posvetovalnega referenduma o vstopu Slovenije v zvezo Nato za državni zbor povsem nepomemben, saj je bil uvrščen na predzadnjo točko dnevnega reda aprilske seje.
SMS za referendum o vstopu v Nato
22. 03. 2002 00.00
Poslanska skupina Stranke mladih Slovenije je v DZ vložila pobudo za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma o vključitvi Slovenije v zvezo Nato, na katerem bi se državljani opredelili, ali so za vključitev Slovenije v zvezo.
Slovenska vlada na današnji seji
16. 09. 1999 19.15
Slovenska vlada je na današnji seji osrednjo pozornost namenila obravnavi problematike v zvezi s plačami direktorjev javnih zavodov, javnih podjetij, agencij, skladov in gospodarskih družb v večinski lasti države. Po besedah podpredsednika vlade Marjana Podobnika so te po zadnjih podatkih ministrstev usklajene z vladnimi zahtevami, bodisi po kriteriju, da plače vodilnih ne smejo presegati 90 odstotkov plače resornega ministra, bodisi po kriterijih, sprejetih julija 1998, ki v določenih izjemah dovoljujejo tudi višje plače. S tem so se želeli izogniti uravnavi plač in negativni kadrovski selekciji. Marjan Podobnik je še dejal, da bo vlada vztrajala pri zamenjavi članov nadzornih svetov, ki so glasovali v nasprotju z napotki vlade.