poti

Odprli najdaljši cestni predor na svetu

27. 11. 2000 00.00

Norveški kralj Harald V. je danes slovesno odprl najdaljši cestni predor na svetu Laerdal na zahodu države. Toda za 50 potnikov avtobusa dan ni bil slovesen, saj so na poti skozi 24,5 kilometra dolg predor doživeli manjšo nezgodo. Avtobus je namreč zaradi napake na prezračevalnem sistemu zajel požar. V nesreči ni bil nihče ranjen in potniki so po ponovnem pregledu avtobusa pot nadaljevali.

Okolica Cerknice še vedno poplavljena

27. 11. 2000 00.00

Zaradi obilnega dežja je okolica Cerknice še vedno poplavljena. Cerkniško jezero meri orjaških 32 kvadratnih kilometrov, gladina pa naj bi se zaradi odtekanja vode iz loške doline, ki je prav tako močno poplavljena, v prihodnjih dneh dvignila še za vsaj 15 centimetrov. Vas Šarata je že nekaj tednov odrezana od sveta. Tudi v Kozarišče po cesti ne gre več.

Čez pet let prvi klonirani ljudje

25. 11. 2000 00.00

Najkasneje v petih letih naj bi po mnenju ameriškega znanstvenika Gregoryja Stocka klonirali prve ljudi. "Brez dvoma bo obstajalo veliko tržišče za takšne stvari," je dejal vodja raziskovalnega programa Medicine, Tecnology and Society na univerzi v Los Angelesu. Ameriški biofizik še meni, da se bo korenito spremenilo tudi spočetje otrok. "Čisto zavestno bomo sprejeli odločitve o telesnih, osebnostnih in čustvenih lastnostih naših otrok," napoveduje Stock in dodaja: "predstavljam si, da bo spočetje po naravni poti nekoč veljalo za neodgovorno dejanje".

Možnosti razvoja prek skladov EU

24. 11. 2000 00.00

GZS-Območna zbornica Koroška je v sodelovanju z Rotary clubom Slovenj Gradec pripravila srečanje z ožjo pogajalsko skupino (OPS) za pristop Slovenije k Evropski uniji. Na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki večine koroškega gospodarstva in člani upravnega odbora območna zbornice, pa so v glavnem govorili o možnostih, ki jih ponujajo strukturni skladi. Vodja OPS Janez Potočnik je predaval o aktualnih problemih Slovenije na poti v Evropsko unijo.

JV Evropa na poti v Evropo

24. 11. 2000 00.00

Pet držav zahodnega Balkana je nepovratno na poti v Evropo , je bila ugotovitev predsednika Evropske komisije Romana Prodija na sklepni novinarski konferenci vrha držav EU in zahodnega Balkana. Poudaril je, da pomeni parafirani sporazum z Makedonijo in začetek pogajanj o tem sporazumu s Hrvaško konkretno sporočilo ostalim trem državam regije - BiH, Albaniji ter ZRJ, katerim želi unija pomagati čimprej priti do tega cilja.

Sodnih prepirov še ni konec

23. 11. 2000 00.00

Potem ko so se privrženci demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora v torek veselili odločitve vrhovnega sodišča Floride o veljavnosti ročnega preštevanja glasov, se je položaj v sredo spremenil na veselje tabora republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega. Volilni odbor v okrožju Miami-Dade se je po manjših neredih odločil, da ne bo nadaljeval ročnega preštevanja glasovnic in prizivno sodišče v Miamiju je njihovi odločitvi pritrdilo tudi po pritožbi Gorovih odvetnikov. Slednji so zdaj napovedali novo pritožbo na vrhovno sodišče Floride, saj so računali, da bo njihov kandidat po ročnem preštevanju glasovnic v največjem volilnem okrožju Floride krepko zmanjšal zaostanek za Bushem ali ga celo prehitel.

Slovenci v Himalaji

22. 11. 2000 00.00

Štirideset let mineva odkar smo Slovenci začeli pisati alpinistično zgodbo v Himalaji. Pozneje kot nekateri narodi, toda z načelom, če hočeš ujeti vlak, moraš biti hitrejši od njega, so Slovenci v zadnjem desetletju ena od vodilnih sil svetovnega alpinizma. Leta 1960 se je sedemčlanska odprava, takrat še pod jugoslovansko trobojnico, prvič v zgodovini odpravila v Himalajo. Takrat so se povzpeli na Trisul II (6690 m) in Trisul III (6170 m). Leta 1975 so slovenski alpinisti osvojili prvi osemtisočak, 1995 pa še zadnjega.

Zasedanje skupščine zveze NATO

21. 11. 2000 00.00

Nemški kancler Gerhard Schröder in generalni sekretar zveze NATO George Robertson sta se v Berlinu, kjer poteka letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO, zavzela za tesnejšo povezanost med državami članicami Evropske unije in zvezo NATO. Oba sta državljanom ZR Jugoslavije izkazala spoštovanje za mirno revolucijo v državi.

Vzpostavitev odnosov z ZRJ

21. 11. 2000 00.00

Potem, ko je jugoslovanska vlada v ponedeljek sprejela sklep o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Slovenijo, je njihovo udejanjanje vprašanje dni, saj Ljubljana nima več zadržkov glede tega vprašanja. Potrebno se je dogovoriti le še o tehničnem delu izvedbe sklepa in se odločiti, ali bosta Slovenija in ZRJ sklenili nov sporazum ali pa zadostujeta formalno že izmenjani noti o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, pri čemer je verjetnejša prva različica. Vzpostavitev diplomatskih odnosov bo olajšala tudi razvoj dvostranskega gospodarskega sodelovanja, za katerega obstaja veliko zanimanje. V ponedeljek je GZS v Beogradu že odprla začasno pisarno z nalogo, da vzpostavi stike med gospodarstveniki iz obeh držav, jutri pa bo na uradnem obisku v Beogradu državni sekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Anton Grabeljšek. V kratkem, morda že prihodnji teden, naj bi že prišlo tudi do srečanja zunanjih ministrov Slovenije in ZRJ.

Kongres ginekologov in porodničarjev

19. 11. 2000 00.00

V Portorožu se bo pozno popoldne začel drugi kongres ginekologov in porodničarjev Slovenije z mednarodno udeležbo. Štiridnevno strokovno srečanje bo s predavanjem Slovenska ginekologija na poti v novo tisočletje začel predsednik Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije Božo Kralj.

Slovenski pnevmološki in alergološki kongres

18. 11. 2000 00.00

V kongresnem centru Bernardin v Portorožu se izteka drugi slovenski pnevmološki in alergološki kongres, v okviru katerega so domači in tuji strokovnjaki precej pozornosti namenili astmi, t.i. boleznim malih dihalnih poti ter sistemskim alergijskim reakcijam. Udeleženci kongresa so praktične izkušnje pridobivali in izmenjavali v okviru različnih delavnic.

Kučan sprejel paraolimpijsko reprezentanco

17. 11. 2000 00.00

Predsednik Milan Kučan je na sprejemu slovenske paraolimpijske reprezentance športnikov invalidov, ki je na 11. paraolimpijskih igrah v Sydneyju med 18. in 29. oktobrom osvojila po dve srebrni in bronasti medalji te še dve četrti mesti, dejal, da bo do konca svojega mandata storil vse, da bi imeli športniki invalidi lažji dostop v predsedniški palači.

Koštunica v Evropskem parlamentu

16. 11. 2000 00.00

Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je včerajšnji obisk Evropskega parlamenta izkoristil, da je izpostavil nujnost, da se Jugoslavija priključi EU. Izjavil je, da je vključevanje v evropske integracije zunanjepolitični cilj ZRJ, pred tem pa potrebuje pomoč, da obnovi uničeno gospodarstvo. Da so vrata EU odprta tudi za ZRJ, če bo država nadaljevala po poti demokracije in izvajala potrebne reforme, je potrdila tudi predsednica parlamenta Nicole Fontaine. Koštunica je tudi izrazil željo, da bi ZRJ z EU kar najhitreje podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Integracija ima kljub vsemu mnoge zadržke , predvsem ki se tičejo odgovornosti posameznikov, predvsem Miloševića, za vojne zločine. Koštunica je ponovil zagotovilo, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sprejema kot svojo mednarodno dolžnost. Vendar je ob tem dodal, da je Milošević za zločine odgovoren najprej najprej pred srbskim narodom.

195144ukanović danes v Sloveniji

15. 11. 2000 00.00

Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović bo danes na kratkem delovnem obisku v Sloveniji, kjer se bo na lastno željo srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.

Končali iskanje trupel

15. 11. 2000 00.00

Štiri dni po tragediji vlaka pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu so danes reševalne službe končale iskanje trupel žrtev. Reševalci so iz predora že potegnili 154 trupel, eno truplo pa naj bi še danes prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu.

Clinton obžaluje neuspeh pogajanj

15. 11. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.

Kučan in 195144ukanović zadovoljna

15. 11. 2000 00.00

Predsednika Slovenije in Črne gore, Milan Kučan in Milo

Dogovor Londonske in Ljubljanske borze

14. 11. 2000 00.00

Na Ljubljanski borzi od 13. do 15. novembra poteka obisk delegacije predstavnikov Londonske borze, katerega glavni namen je podpis dogovora o sodelovanju med Londonsko in Ljubljansko borzo . Delegacijo vodi Joanne Menges, ki je na Londonski borzi odgovorna za celotni globalni poslovni razvoj, spremljata pa jo Philip Morgan-Rees, ki pokriva srednjo in vzhodno Evropo, ter njegov namestnik Charlie Platt.

195144ukanović prihaja v Slovenijo

14. 11. 2000 00.00

Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović bo jutri na kratkem delovnem obisku v Sloveniji, kjer se bo na lastno željo srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.

Preprečevanje nasilja v šolah

13. 11. 2000 00.00

Omejevanje nasilja v šolah, domovih in vrtcih bo osrednja tema strokovnega srečanja pomočnikov ravnateljev, ki se danes začenja v Portorožu. Na posvetu bo sodelovala vrsta uglednih strokovnjakov s tega področja, ki bodo s predstavitvami različnih pogledov prispevali k razumevanju zapletene tematike nasilja. Organizator srečanja, ki bo trajalo do 15. novembra, je Šola za ravnatelje.

OIK "vabi" k bojkotu Izraela

13. 11. 2000 00.00

Arabski voditelji so se zbrali v katarski prestolnici Doha na vrhunskem srečanju Organizacije islamske konference (OIK). Srečanje je odprl iranski predsednik Mohamad Hatami, ki predseduje OIK, uvodnega zasedanja pa se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Vrhunskega srečanja OIK se udeležujejo predstavniki 56 držav, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in maroški kralj Mohamed VI. pa nista prispela v Doho. Glavna tema prvega dneva zasedanja je bila nasilje na palestinskih ozemljih, ki je doslej zahtevalo že 210 življenj. Zunanji ministri članic OIK, ki predstavljajo okoli 1,2 milijarde muslimanov so pripravili osnutek resolucije, v kateri pozivajo k prekinitvi odnosov z Izraelom zaradi nasilja nad Palestinci. Hatami je v svojem nastopu predstavil mirovni načrt za Bližnji vzhod v štirih točkah, ki predvideva ustanovitev večverske države v Palestini. Srečanja se je udeležil tudi palestinski predsednik Jaser Arafat, ki je izjavil, da je odpor Palestincev odpor za svobodo in neodvisnost od okov okupatorja. "Palestinsko ljudstvo se zaveda pomembnosti take odločitve in nujnosti žrtev na tej poti." je še dejal Arafat. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem nagovoru pozval voditelje k strpnosti, proti sovraštvu in nasilju.

Vprašanja ob tragediji v Kaprunu

12. 11. 2000 00.00

Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.

Pol stoletja PD Brežice

12. 11. 2000 00.00

Z Martinovim plesom so sinoči pri Planinskem društvu Brežice proslavili svojo 50-letnico. Društvo, ki šteje okrog 1000 članov, je kljub ravninskemu območju ta čas pritegnilo v svoje vrste številne ljubitelje gora, vzdrževalo svoje planinski poti do Velikega Cirnika in po Poteh kozjanskih borcev, skrbelo za podmladek, izobraževanje vodnikov, markacistov in se opremilo tudi za zahtevnejše poti v visokogorje.

Tragedija pod goro Kitzsteinhorn

11. 11. 2000 00.00

V požaru, ki je izbruhnil v predoru podzemne železnice na avstrijskem ledeniškem smučišču pod goro Kitzsteinhorn pri Kaprunu, je umrlo okrog 170 ljudi. Vlak, ki sprejme 180 ljudi, je bil v trenutku nesreče poln, iz gorečega vlaka pa se je rešilo le osem ljudi. Smučarji iz mariborskega smučarskega kluba Branik so k sreči zamudili usodno vožnjo. Na prizorišču nesreče so že ves dan reševalne ekipe, ki se skušajo prebiti v predor.

Pohod po Levstikovi poti

11. 11. 2000 00.00

Danes poteka tradicionalno, tokrat že 14. Levstikovo popotovanje od Litije do Čateža. Pot je dolga 22 kilometrov, organizatorji pa so pripravili tudi krajšo različico, ki se konča pri tretji kontrolni točki v Moravčah pri Gabrovki. Skrajšana, 16-kilometrska proga, je namenjena predvsem šolskim skupinam.

Minić preživel prometno nesrečo

09. 11. 2000 00.00

Srbski

Pozitivna ocena o napredku

08. 11. 2000 00.00

Evropska komisija je predstavila tretje poročilo o pripravljenosti kandidatk za članstvo v EU. Objavila je tudi načrt poteka pogajanj, ki naj bi se končala do konca leta 2002. Prve kandidatke naj bi tako postale članice leta 2004. Glede Slovenije je poročilo pozitivno, opozarja pa na nekatere, večinoma že znane zaostanke.

Protest krajanov Rakove Jelše

08. 11. 2000 00.00

Krajani Rakove Jelše so pred ljubljansko mestno hišo protestirali, saj direktor mestne uprave Roman Lavtar na pogajanjih njihovih predstavnikov ni uspel prepričati, da bodo uredili vsaj začasno dovozno pot do prebivalcev Čanžekove ulice ter Ulice Lojzke Štebijeve v Rakovi Jelši. Težave prebivalcev Rakove Jelše trajajo že več kot desetletje, nastale pa so zaradi prostorsko neusklajenih črnih gradenj, kasneje legaliziranih po "Jazbinškovem" zakonu. Predstavniki MOL so se za sestanek z lastnikom zemljišča Janezom Parkljem že dogovorili, o dogovoru pa bodo prebivalce Rakove Jelše obvestili do konca tega meseca, je povedal ljubljanski podžupan Anton Colarič, s katerim se krajani Rakove Jelše sicer niso želeli sestati.

Janez Potočnik na okrogli mizi

07. 11. 2000 00.00

Kljub dejstvu, da je letos v Sloveniji prišlo do političnih pretresov in da so bile državnozborske volitve, je Slovenija uspela ohraniti zadovoljujoč ritem v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, je na današnji okrogli mizi z naslovom Slovenija na poti v Evropsko unijo, ki jo je v sodelovanju z Ekonomsko poslovno fakulteto pripravila Evropska hiša Maribor, dejal vodja ožje pogajalske skupine Janez Potočnik. Po njegovih besedah to dejstvo v bruseljskem poročilu o napredku Slovenije v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, ki bo objavljeno jutri, zagotovo ne bo moglo biti prezrto, saj je Slovenija uresničila več kot 80 odstotkov nalog, ki si jih je v letošnjem letu zadala v predpristopni strategiji.

Ostan že 28. dan brez hrane

07. 11. 2000 00.00

Profesor na portoroški Fakulteti za pomorstvo in promet (FPP) Iztok Ostan že osemindvajseti dan vztraja pri svojem gladovnem protestu zaradi nepravilnosti v visokošolskem pedagoškem procesu. Kot so danes sporočili iz Odbora civilne iniciative za zakonitost visokošolskega študija, se je na Ostanovo stavko doslej odzval rektor ljubljanske Univerze in jim zagotovil, da bo danes s svojimi stališči v zvezi s tem obvestil javnost, z dekanom in tajnikom FPP doslej še niso uskladili stališč, dekan omenjene fakultete pa zatrjuje, da FPP za reševanje zapleta ni pristojna. Glavni odbor SVIZ so na Civilni iniciativi prosili, da prouči vse možne poti za uresničitev Ostanovih zahtev in končanje gladovnega protesta.