potopljene
Potapljači vrtajo v četrti prekat
03. 11. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači, ki delujejo z norveške plavajoče platforme Regalia v Barentsovem morju, so danes zvrtali novo odprtino v zunanjo steno potopljene ruske podmornice Kursk. Potapljači upajo, da bodo lahko po odprtju notranjega tlačnega trupa vstopili v četrti prekat podmornice, je sporočilo poveljstvo ruske severnomorske flote. V četrtem prekatu naj bi bila trupla 12 mornarjev. Potapljači so včeraj na ukaz poveljnika flote Vladimirja Kurojedova prekinili delo v tretjem prekatu Kurska, potem ko so v njegovem štabu preučili video posnetke notranjosti tretjega prekata. Ti posnetki so pokazali močne poškodbe prekata, so sporočili iz severnomorske flote. Zaradi velike nevarnosti za potapljače se je Kurojedov odločil prekiniti dela na tem delu podmornice, odprtine, ki so jih zvrtali v ta prekat, pa bodo zapečatili. Vzrok za nesrečo podmornice, ki se je potopila na dno Barentsovega morja, ostaja še naprej nepojasnjen. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, še ni prišla do končnih ugotovitev. V ročno napisanem sporočilu, ki so ga našli pri poročniku Dimitriju Koleskovu, piše: "Tu nas je triindvajset... nihče se ne more prebiti na površje." To sporočilo je bilo prvi dokaz, da je nekaj članov med 118 člani posadke Kurska živelo vsaj še nekaj ur po uničujoči eksploziji 12. augusta. Sporočilo je bilo napisano med 1.15 do 1.50 uro popoldan in postavlja na laž uradno verzijo nesreče —
Preiskovanje tretjega prekata Kurska
02. 11. 2000 00.00
Skupina potapljačev, ki sodeluje v operaciji dvigovanja trupel ponesrečenih mornarjev s potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, je danes s kamerami začela preiskovati tretji prekat plovila, potem ko je izvrtala še eno odprtino v podmornico, je danes sporočilo poveljstvo severnomorske flote.
Potapljači nadaljujejo delo
01. 11. 2000 00.00
Skupina ruskih in norveških potapljačev danes nadaljuje delo na potopljeni ruski podmornici Kursk, iz katere poskuša dvigniti trupla mornarjev. Potapljači sedaj poskušajo izvrtati luknjo v notranjem oklepu tretjega prekata, v katerem naj bi bilo najmanj 24 trupel. Ruski strokovnjaki menijo, da so se v tretji prekat po eksploziji zatekli tudi drugi mornarji, saj je v njem shranjena reševalna kapsula. Posadka kapsule ni uporabila, ker naj bi bila ta najverjetneje poškodovana.
Potapljači dvignili še nekaj trupel
29. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so s potopljene ruske jedrske
Denarna pomoč za dvig Kurska
27. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je sprejela predlog nizozemske vlade, ki je za raziskavo možnosti dviga potopljene ruske jedrske podmornice Kursk pripravljena prispevati 500 milijonov guldnov (227,27 milijona evrov), je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. V raziskavi naj bi ugotovili, kako dvigniti podmornico, ne da bi ogrozili podmorsko rastje. Študija naj bi dala tudi informacije o možnosti dviga jedrskih odpadkov. Norveška je sicer ponudila finančno pomoč že takoj po potopu podmornice na dno Barentsovega morja 12. avgusta.
Nekaj mornarjev je preživelo eksplozijo
26. 10. 2000 00.00
Ruski potapljači so v žepu enega od mornarjev, ki so
Dvig trupel iz potopljene podmornice
20. 10. 2000 00.00
Podpredsednik ruske vlade Ilija Klebanov je danes sporočil, da se bo operacija dvigovanja trupel 118 mornarjev z jedrske podmornice Kursk začela 24. ali pa 25. oktobra. Po njegovih besedah naj bi se pripravljalna dela predvidoma končala 23. oktobra.
Kursk s trupli bodo dvignili na suho
19. 09. 2000 00.00
Čeprav mornarje, ki so potonili skupaj s svojimi plovili, po mornariški tradiciji večinoma pustijo v vodnem grobu, so se Rusi tokrat odločili drugače.
Oktobra dvigovanje žrtev iz podmornice Kursk
13. 09. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov je v Sankt Peterburgu danes dejal, da bodo trupla mornarjev potopljene ruske podmornice Kursk začeli na površje dvigovati v začetku oktobra. Operacija bo zaradi "višje sile" trajala več tednov, je še dejal Klebanov.
Nevarnost uhajanja radioaktivnih snovi
01. 09. 2000 00.00
Nekdanji svetovalec ruskega predsednika Jelcina za okoljevarstvena vprašanja ocenjuje, da se uhajanju radioaktivnih snovi s potopljene podmornice Kursk ne bo mogoče izogniti. Po njegovem mnenju bo odprtje dela podmornice, kjer se nahaja reaktor in kjer so tudi trupla mornarjev, povzročilo uhajanje radioaktivnih snovi. Trupla 118 članov posadke bodo skušali dvigniti konec septembra.
Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.
Dvig Kurska šele prihodnje leto
23. 08. 2000 00.00
Rusija danes žaluje za 118 mornarji potopljene jedrske podmornice v Barentsovem morju. Vlada v Moskvi bo vsaki družini umrlega mornarja nakazala 7000 ameriških dolarjev, oziroma nekaj več kot poldrugi milijon slovenskih tolarjev. Svojci umrlih mornarjev se danes niso udeležili dneva žalovanja, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin, saj želijo, da bi še pred žalovanjem iz Barentsovega morja potegnili posmrtne ostanke umrlih. Dopoldne pa se je ob tihomorskem polotoku Kamčatka zgodila nova nesreča na eni od ruskih vojaških ladij, kar še bolj priča o tem, da so razmere v ruski mornarici več kot porazne. Načelnik generalštaba ruske mornarice Viktor Kravčenko je danes zanikal informacije ruskih meteorologov o občutnem povečanju stopnje radioaktivnega sevanja v Barentsovem morju.
Dan žalovanja za mornarji s Kurska
22. 08. 2000 00.00
Družine 118-tih nesrečnih žrtev potopljene ruske jedrske podmornice Kursk zahtevajo odgovor, kdo v Moskvi je kriv za smrt mornarjev. Med tem pa ruski obrambni minister Igor Sergejev trdi, da je vzrok za nesrečo trčenje Kurska z britansko podmornico iste velikosti in da zveza Nato tega ne bo nikoli priznala.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Norveški potapljači prvič do Kurska
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.
Ruska reševalna kapsula dosegla Kursk
18. 08. 2000 00.00
Eni od ruskih reševalnih kapsul je danes prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano, je povedal predstavnik ruske mornarice. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino. Od torka so odprtine na podmornici skušale doseči že štiri reševalne kapsule, vendar so bile zaradi slabega vremena in slabe vidljivosti v morju okoli podmornice neuspešne. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu številni očitajo, da kljub tragediji podmornice Kursk ni prekinil počitnic ob Črnem morju, je danes na Jalti pojasnil, da ni prišel na kraj nesreče, ker ni želel ovirati strokovnjakov. Putin je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da je takoj, ko je izvedel za nesrečo, želel odleteti v Severnomorsk. Dodal je, da si je premislil, ker je menil, da s svojim prihodom ne bi pomagal pri rešitvi nesreče, ampak bi samo oviral strokovnjake pri njihovem delu. Obenem je dejal, da so možnosti za rešitev posadke Kurska "zelo majhne, kljub temu pa še obstajajo". Putin je še menil, da "mora vsak ostati na svojem mestu". Ruske agencije sicer poročajo, da naj bi se Putin še danes vrnil v Moskvo in se tako ne bo udeležil srečanja voditeljev Skupnosti neodvisnih držav, ki so se zbrali na Jalti.
Reševanje podmornice Kursk
18. 08. 2000 00.00
Ruski strokovnjaki še vedno nadaljujejo poskuse reševanja 118-članske posadke potopljene ruske jedrske podmornice Kursk. Ruska televizijska postaja RTR je davi poročala, da se mornarji s podmornice že tretji dan niso oglasili, medtem ko so se dotlej z reševalci sporazumevali s trkanjem po ladijskem boku. Reševalci kljub temu še vedno upajo, da so člani posadke plovila, ki leži 108 metrov globoko na morskem dnu, še vedno živi, in nestrpno pričakujejo prihod britanske in norveške reševalne podmornice, ki naj bi na kraj nesreče prispeli jutri.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Nadaljevanje reševalne akcije
15. 08. 2000 00.00
V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.
Možnosti za rešitev podmornice niso velike
14. 08. 2000 00.00
Poveljnik ruske mornarice, admiral Vladimir Kurojedov, je danes dejal, da so na jedrski podmornici Kursk, ki se je z več kot 100 člani posadke včeraj potopila v Barentsovem morju, vidni znaki hudega in obsežnega trčenja. Za rešitev podmornice so mobilizirali vse reševalne enote, vendar je položaj po njegovih besedah slab. Kurojedov je priznal, da možnosti za uspešno rešitev kljub velikim prizadevanjem niso velike.
Atomska bomba v grenlandskih vodah?
14. 08. 2000 00.00
Po poročanju danskega časnika naj bi ena od štirih vodikovih bomb, ki jih je med nesrečo leta 1968 nosil ameriški bombnik B-52, še vedno ležala na morskem dnu nekje blizu ameriškega letalskega in radarskega oporišča Thule na Grenlandiji, ki ga nameravajo Združene države Amerike uporabiti za vzpostavitev spornega protiraketnega ščita. Kot je danes zapisal Jyllands Posten, zaupni dokumenti skupine nekdanjih delavcev iz oporišča, ki so ga leta 1952 zgradile ZDA, kažejo, da četrta vodikova bomba z omenjenega bombnika, ki je strmoglavil v zalivu Baffin ob oporišču, najverjetneje nikoli ni bila najdena. Ostale tri bombe so ob udarcu eksplodirale.
Našli neprecenljivi imenik s Titanika
05. 08. 2000 10.55
Črn, usnjen imenik z verjetno najbolj znane potopljene ladje Titanik, ki so ga minuli mesec ukradli iz Muzeja znanosti in industrije v Chicagu, so našli. Ukradel ga je varnostnik, ki je tudi prijavil izginotje imenika. Imenik, na katerem je napis Maryland Club Rye, je sicer del razstave, na kateri je mogoče videti več kot 300 predmetov, ki so jih našli med ostanki Titanika. Po besedah predstavnice muzeja, je imenik neprecenljive vrednosti. Našli so ga tri kilometre pod morsko gladino še z drugimi stvarmi v zaboju, ki je pripadal potniku Howardu Irwinu. Njegova prtljaga je že bila na Titaniku, sam pa je potovanje s Titanikom leta 1912 zamudil, ker se je zapletel v pretep in končal na neki drugi ladji. Obiskovalci muzeja si razstavo o Titaniku, ki so jo odprli februarja, lahko ogledajo do 4. septembra.
Našli neprecenljivi imenik s Titanika
05. 08. 2000 00.00
Črn, usnjen imenik z verjetno najbolj znane potopljene ladje Titanik, ki so ga minuli mesec ukradli iz Muzeja znanosti in industrije v Chicagu, so našli. Ukradel ga je varnostnik, ki je tudi prijavil izginotje imenika. Imenik, na katerem je napis Maryland Club Rye, je sicer del razstave, na kateri je mogoče videti več kot 300 predmetov, ki so jih našli med ostanki Titanika. Po besedah predstavnice muzeja, je imenik neprecenljive vrednosti. Našli so ga tri kilometre pod morsko gladino še z drugimi stvarmi v zaboju, ki je pripadal potniku Howardu Irwinu. Njegova prtljaga je že bila na Titaniku, sam pa je potovanje s Titanikom leta 1912 zamudil, ker se je zapletel v pretep in končal na neki drugi ladji. Obiskovalci muzeja si razstavo o Titaniku, ki so jo odprli februarja, lahko ogledajo do 4. septembra.
Znova spust k Titaniku
22. 07. 2000 11.22
Ameriško podjetje RMS Titanic iz Floride, ki ima lastniške pravice do najbolj znane potopljene ladje Titanik, bo v teh dneh znova napotilo posebno skupino potapljačev, ki bodo skušale iz ladje potegniti nove umetniške predmete. Pri tem si bodo strokovnjaki pomagali s posebnimi kamerami in vozili na daljinsko upravljanje. Po ocenah podjetja naj bi na Titaniku namreč bilo več predmetov neprecenljive vrednosti, zlasti nakit. Podjetje je doslej pripravilo pet odprav, odkar so leta 1985 Titanik odkrili. Med odpravami so odkrili na tisoče umetniških predmetov, osebne stvari potnikov in osebja ladje.
Tajfuna zahtevala 40 življenj
08. 07. 2000 14.13
Dva močna tajfuna, ki sta v zadnjih treh dneh prizadela severni del Filipinov, sta zahtevala najmanj 40 življenj. Večina žrtev je umrla v poplavah, nekaj pa so jih pod sabo pokopale podirajoče se hiše in zemeljski plazovi. Število žrtev pa lahko še naraste, saj iz potopljene ladje s 30 potniki pogrešajo še sedem ljudi.
Jedilni list s Titanika za 32.000 dolarjev
05. 05. 2000 18.37
Neznani kupec je na dražbi, ki jo je organizirala znana londonska avkcijska hiša Sotheby's, za 32.000 dolarjev kupil jedilni list s potopljene ladje Titanik. Pri hiši Sotheby's trdijo, da je ohranjeni jedilni list edinstven na svetu, saj ga je s Titanika rešila potnica Sarah Roth, ki je leta 1912 plula proti svojemu zaročencu v Ameriki s prvo vožjo ''nepotopljive'' ladje. Večina njenih stvari je tistega usodnega dne, ko je Titanik zadel ledeno goro, potonila. Sarah se je rešila, s seboj je odnesla le torbico, v kateri je bil med drugim tudi jedilni list tistega dne. Na dnu morja je na Titaniku umrlo vsaj 1500 ljudi.
Titanikova čajna žlička za 52.000 francoskih frankov
03. 12. 1998 08.36
Srebrno čajno žličko, ki so jo na slavni ladji Titanik prodajali kot spominek, so v Parizu na dražbi prodali za 52.000 francoskih frankov. Dve kocki premoga znamenitega parnika pa sta dobili novega lastnika, ki sta zanju plačala 3800 frankov. Predmete so našli potapljači med razbitinami leta 1912 potopljene ladje.
Dragoceni šampanjec s švedske jadrnice
10. 09. 1998 07.33
Člani kraljevih družin in hollywoodske zvezde že stojijo v vrsti, da bi kupile šampanjec z jadrnice, ki so jo letos potegnili z dna Baltskega morja pri zahodni obali Finske. Jadrnica je potonila novembra leta 1916.