povedal
Hitler še vedno častni meščan mesta Karlovy Vary
12. 12. 1997 08.49
Adolf Hitler je še vedno častni meščan češkega zdraviliškega mesta Karlovy Vary. Častni naslov so mu podelili ob zasedbi češkega obmejnega območja leta 1938. Kot je sredi tedna povedal namestnik karlovarskega župana Zdenek Musil, mesto ne razmišlja o tem, da bi nacističnemu diktatorju naziv odvzelo. Tudi to je namreč del zgodovine mesta v dvajsetem stoletju. Poleg tega bi bil odvzem naslova častnega meščana zgolj formalnost.
Privatizacija z dražbami
11. 12. 1997 08.14
Potem, ko se je ukrajinski vladi ponesrečil projekt privatizacije s certifikati, ki jih je prebivalstvu delila v letih 1994 in 1995, se je odločila, da bo velika industrijska podjetja prihodnje leto prodala na dražbah. Vlada računa, da bo prodaja industrijskih gigantov v proračun prispevala približno dve milijardi dolarjev, je dejal direktor ukrajinskega urada za privatizacijo Vladimir Lanovoj. Kot predvidevajo, bodo na dražbi v prvem krogu ponudili približno 800 podjetij, predvsem družb za oskrbo z električno energijo, rafinerij, mlinov, metalurških podjetij in ladjedelnic. Ukrep naj bi pospešil "veliko" privatizacijo, ki je letos skoraj zastala. Nekoliko bolje je na področju privatizacije trgovskih podjetij in storitvenih dejavnosti, kjer je olastninjenih že skoraj 80-odstotkov podjetij, je še povedal Lanovoj.
Ugrabljeno letalo pristalo
10. 12. 1997 12.31
Rusko potniško letalo Iljušin-62, ki so ga trije oboroženi neznanci danes ugrabili na poti z letališča Magadan na ruskem daljnem vzhodu, je kljub zahtevam ugrabiteljev, da pot nadaljuje do Švice, dopoldne pristalo na moskovskem letališču Šeremetjevo 1. Ugrabitelji so že izpustili 48 od 147 potnikov in članov posadke na krovu ugrabljenega letala.
Pričeske naslednjega leta
10. 12. 1997 08.45
Eva bo prihodnje leto nosila kodre, Adam bo pustil ponovno rasti lase. Podjetje Goldwell, ki je posebej specializirano za modne pričeske, je v Darmstadtu predstavilo trende za leto 1998. V prihodnjem letu bodo ženske pričeske zaznamovane z ekstremnimi trajnami ali mehkimi kodri, ob tem pa frizerji predlagajo še barve v vseh mavričnih odtenkih. Tudi modni Adam se naj ne bi branil barv. Zanj modni strokovnjaki predlagajo daljše lase. Najpomembnejši trend pa je individualna pričeska, ki je narejena za vsako stranko posebej glede na njen značaj. "Vse je mogoče," je povedal frizerski mojster Walter Stoll iz podjetja Goldwell, glamour a la Hollywood, nemarno padajoči lasje, kratke pričeske ali nova ženskost gredo lahko lepo skupaj. Če greste na zabavo, pa si lahko privoščite dražjo oblikovano pričesko z raznimi vdelanimi dodatki, ki vam jih naredi frizer. "Kdor si upa, seže po ekstremnih barvah," je povedala avstrijska frizerka Gudrun Leitner-Fuchs, ki ima lase pobarvane na roza. Veliko modre, zelene ali oranžne do rdeče ali bele in harmonično zlatih ter bakrenih tonov. Tudi moški kažejo nagnjenje do pisanosti. Pri mlajših naj bi glavo krasili tu in tam zlati toni, starejši pa imajo raje osvežitev naravnih las s kakim barvnim odtenkom.
V Braziliji poteka svetovni forum ufologov
10. 12. 1997 08.43
Vsak dan naj bi baje nekje na svetu zunajzemeljska bitja ugrabila najmanj enega človeka. To trdijo organizatorji prvega svetovnega foruma ufologov, ki se je začel v ponedeljek v Braziliji. Cilj konference je, da bi prepričali vlade, naj objavijo vse informacije o obiskih "neznanih letečih predmetov" (NLP). Brazilski ufolog in soorganizator kongresa Claudeir Covo je ob tem povedal: "Ljudje imajo pravico do informaci o NLP. Tudi brazilska vojska skriva veliko dokumentov o obiskih Nezemljanov v amazonskem pragozdu. To želimo spremeniti." Srečanja v brazilskem glavnem mestu Brasilia se bo udeležilo 63 bolj ali manj znanih ufologov, futurologov in pisateljev s petih celin. Po poročilih medijev strokovnjaki z veliko napetostjo pričakujejo nastop Borisa ^orinova, ki je v nekdanji Sovjetski zvezi veljal za najpomembnejšega ufologa. Čorinov bi naj v soboto razkril najnovejša spoznanja in raziskave, ki sta jih na področju NLP izvedla ruska vojska in znanstveniki. Navzoč bo tudi ruski astronavt Aleksander Balandini, ki je med misijo Mir v vesolju videl zunajzemeljske leteče predmete.
Za novoletno turnejo kar 4.8 milijona nemških mark
09. 12. 1997 17.26
Zdi se, da je novoletna skakalna turneja postala zanimiva tudi za sponzorje. Kot je namreč danes povedal vodja tekmovanja Walter Hofer, lahko tekmovalec zasluži tudi 280.000 nemških mark. "Za vsako zmago dobi skakalec 60.000 mark, za skupno zmago pa 40.000 mark," je povedal Hofer.
Minister Porges o prostotrgovinskem sporazumu s Slovenijo
09. 12. 1997 15.16
Hrvaški minister za gospodarstvo Nenad Porges je poudaril, je za Hrvaško, ki ni niti članica Svetovne trgovinske organizacije niti Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), uspešen konec pogajanj o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma s sosednjo Slovenijo še posebej pomemben.
Finska je najbolj razvita na področju mobilne telefonije
09. 12. 1997 08.09
Na Finskem je imelo novembra mobilni telefonski aparat že več kot 40 odstotkov prebivalcev, je povedal Mikael Akermarck iz finskega ministrstva za promet. S tem je Finska kot prva država na svetu dosegla tako visoko stopnjo. Gre za mejnik, ki po Akermarckovih besedah predstavlja nov zagon za brezžične telekomunikacije. Vprašanje mobilnosti na Finskem pa istočasno že izgublja svoj pomen, vse bolj namreč postajajo pomembne blagovne znamke, oblika in funkcije telefonov, ki morajo biti čimbolj prilagojene življenjskemu slogu posameznega uporabnika. Mobilni telefoni, ki so bili prvotno namenjeni predvsem poslovnežem, so že postali vsakdanji pripomoček večine ljudi.
Stalowsky ugotavlja, da se politična nasprotja glede reševanja Litostroja poglabljajo
09. 12. 1997 00.00
Upam, da se z mojim odstopom z mesta predsednika začasne uprave izpolnjuje opcija tako imenovane slovenske različice reševanja Litostroja, ki želi imeti svojo upravo, je izjavil Stanislav Stalowsky. Ugotavlja, da se politična nasprotja glede reševanja Litostroja poglabljajo, zato želi s svojim odstopom pomagati podjetju oziroma pospešiti sprejem odločitve za Litostroj. "Če je različica z ABB nesprejemljiva in zanjo ni možno doseči političnega soglasja, je potrebno dati prostor drugi opciji," je povedal Stalowsky.
V parku piranhe, krokodili pa še kaj se verjetno najde...
08. 12. 1997 08.57
Nekemu petnajstletnemu ribiču se je v mestnem parku sredi Madrida posrečil nenavaden ulov: na trnek je zagrizla velikanska, 34 centimetrov dolga in dober kilogram težka piranha. "Sprva sem mislil, da je krapovec, potem pa sem opazil velikanske zobe", je povedal petnajstletni Carlos Gonzales. Ta nevarna podvodna roparica je sicer doma v tropskih rekah južne Amerike, kot sta Orinoko in Amazonka, kot piše časnik El Mundo, pa je v mestni ribnik verjetno zašla, ko se je njene družbe naveličal kak lastnik domačega akvarija. Piranhe pa verjetno niso edine eksotične prebivalke madridskega ribnika. Vrtnarji tako trdijo, da so med drugim opazili celo krokodila, mestni svet, ki je pristojen za vzdrževanje parka, pa je moral njihove trditve sicer s težkim srcem potrditi.
Makedonci zahtevajo podaljšanje mandata mirovnim silam ZN
06. 12. 1997 11.01
Makedonija bo zaprosila, da bi del mirovnih sil Sforja, ki se bodo umaknile iz BiH, ostal v Makedoniji, je v petek povedal makedonski minister za zunanje zadeve Blagoj Handžiski. Handžiski je ob tem dodal, da Makedonija dovoljuje namestitev mirovnih sil zveze NATO na njenem ozemlju. Makedonijo skrbi, kaj bi se zgodilo, če bi se Sfor umaknil iz BiH, kar je tudi glavni razlog makedonske zahteve za podaljšanje mandata mirovnim silam ZN v Makedoniji. Makedonski minister je pozdravil odločitev Varnostnega sveta, da podaljša mandat enotam ZN, ki poteče 31. avgusta 1998.
EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu
06. 12. 1997 10.56
Ameriški predsednik Bill Clinton in vodilni politiki EU so svoje pogajalce na konferenci o podnebnih razmerah v Kjotu pozvali, naj najdejo skupno rešitev. V izjavi po sinočnjem drugem vrhu ZDA in EU v Washingtonu sta obe strani podčrtali pripravljenost za sodelovanje. Clinton se je srečal s sedanjim predsedujočim EU Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. V sporu glede sankcij ZDA proti podjetjem iz Tretjega sveta, ki poslujejo s Kubo, Iranom in Libijo, ni prišlo do napredka. Juncker je označil sankcije kot "nesprejemljive", Clinton pa je jasno povedal, da bo sankcije uvedel, če bo to upravičeno. Luksemburški zunanji minister Jacques Poos pa je v Washingtonu povedal, da EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu. Dodal je, naj bi o objavi izjave razmislili šele, ko se bo ameriška državna sekretarka Madeleine Albright sestala z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Poos je dodal, da si EU želi tesnejše sodelovanje z ZDA pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu.
Pred vrhom EU srečanje med Chiracom in Kohlom
05. 12. 1997 17.34
Nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Jacques Chirac sta se danes v Bonnu sestala na pripravljalnih pogovorih pred vrhom Evropske unije, ki bo sredi decembra v Luxembourgu. Kohl je pred srečanjem povedal, da bosta s Chiracom izmenjala mnenja o celi paleti vprašanj v zvezi z EU.
Lojze Marinček se je sestal z vodstvom mariborske univerze
05. 12. 1997 15.55
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček, ki sta ga spremljali državna sekretarka Verica Trstenjak in svetovalka Aljana Pogačnik, se je danes sestal z vodstvom Univerze v Mariboru. Pogovarjali so se o sistemskih vprašanjih organizacijskega, finančnega in gmotnega položaja raziskovalne dejavnosti, o sprejemanju novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ustanoviteljski obveznosti ministrstva do mariborske univerze v letošnjem in prihodnjem letu, obnovi raziskovalne opreme in razpisih prijav v prihodnjem letu ter o poteku financiranja in gradnje univerzitetne zgradbe na Slomškovem trgu v Mariboru.
Škoda poljskega gospodarstva zaradi prepovedi izvoza mleka v EU
05. 12. 1997 15.30
Zaradi prepovedi uvoza poljskega mleka v Evropsko unijo bo poljsko gospodarstvo utrpelo letno škodo v višini med 250 in 300 milijoni dolarjev, je danes v Varšavi povedal poljski minister za evropske zadeve Ryszard Czarnecki.
Podaljšali sporazum nafta za hrano
05. 12. 1997 09.32
Varnostni svet Združenih narodov je v četrtek soglasno za šest mesecev podaljšal sporazum nafta za hrano, ki Iraku dovoljuje, da proda za dve milijardi dolarjev nafte, v zameno pa se oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Britanski predstavnik v VS ZN Stephen Gomersall je za tisk povedal, da je bil VS zelo naklonjen obravnavi priporočila generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, da naj bi, verjetno januarja, povečali vsoto, s katero razpolaga Irak.
Minister Turnšek na zasedanju obrambnih ministrov evro - atlantskega sveta za sodelovanje
04. 12. 1997 08.57
Slovenski obrambni minister Tit Turnšek se je danes v Bruslju udeležil srečanja obrambnih ministrov Evro-atlantskega partnerskega sveta, ki povezuje članice zveze NATO s partnerskimi državami. Razpravljali so o nadaljni krepitvi in poglabljanju sodelovanja.
Skupni interesi Slovenije in San Marina
03. 12. 1997 16.37
Slovenski minister za pravosodje Tomaž Marušič in minister za pravosodje in kulturo San Marina Pier Marino Menicucci sta ob koncu dvodnevnih pogovorov med drugim poudarila, da državi povezuje več skupnih interesov, zlasti na področju skupnega boja proti organiziranemu kriminalu, pa tudi gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja.
Sanacija finančne krize v Koreji
03. 12. 1997 10.01
Direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michael Camdessus je davi dopotoval v Seul, kjer se z južnokorejskimi predstavniki pogovarja o pogojih pomoči denarnega sklada pri sanaciji finančne krize v državi. Pomočnik južnokorejskega finančnega ministra Čung Duk-ku je povedal, da se pogajanja nadaljujejo in da še niso dosegli nobenega uradnega dogovora.
Našli stradivarko iz 18.stol
03. 12. 1997 09.46
Poljska obmejna policija na poljsko-nemškem prehodu Slubice je med rutinskim pregledom poljskega vlaka, namenjenega v Berlin, našla violino stradivarko iz 18. stoletja. Violina, na katero je vtisnjena signatura "1713 - Antonio Stradivari", je bila zavita v črno plastično vrečo in skrita v prostoru za prtljago v nekem vagonu. Kot je povedal načelnik obmejne policije, je violina na poti v Poznan, kjer bodo strokovnjaki ugotovili, ali je bila resnično izdelana v delavnicah družine Stradivari.
Končano besedilo predloga genskega zakona
02. 12. 1997 15.37
Na ministrstvu za znanost in tehnologijo so danes predstavili končno besedilo predloga zakona o genski tehnologiji, ki so ga na ministrstvu začeli pripravljati leta 1994. Besedilo, ki je usklajeno s smernicami Evropske unije, naj bi v roku enega meseca obravnavala in potrdila vlada, državni zbor pa naj bi ga predvidoma sprejel leta 1999.
Premier Drnovšek ocenil srečanje v Sarajevu kot zelo uspešno
29. 11. 1997 14.14
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je danes v Sarajevu ob robu vrhunskega srečanja Srednjeevropske pobude (SEP) sestal s hrvaškim kolegom Zlatkom Matešo. Premiera sta se dogovorila, da se bosta že decembra sešla na uradnem srečanju, ko naj bi Slovenija in Hrvaška podpisali tudi sporazum o prosti trgovini.
Ste morda ponosni lastnik neurejene mize??
29. 11. 1997 12.23
Na Nizozemskem so spet pogruntali nekaj nenavadnega.
V Savi letos izdelali že štiri milijone avtomobilskih plaščev
28. 11. 1997 17.33
V kranjskem koncernu Sava so danes izdelali štirimilijonto avtomobilsko pnevmatiko letos. S tem so že presegli lansko proizvodnjo, do konca leta pa pričakujejo, da bo njihovo tovarno zapustilo še okrog 350.000 avtomobilskih gum. V primerjavi z lanskim letom to pomeni 19-odstotno povečanje proizvodnje na tem področju.
Delničarji Blagovne borze so se odločili za stečaj
28. 11. 1997 15.46
Na današnji izredni skupščini delničarjev Blagovne borze Ljubljana so soglasno sprejeli predlog nadzornega sveta o uvedbi stečajnega postopka. Ugotovili so namreč, da poskus z izvensodno finančno reorganizacijo ni uspel, saj se je nanjo odzvala manj kot polovica upnikov, je povedal predsednik nadzornega sveta in direktor družbe Finmedia, Marjan Božnik.
V Nemčiji razbili verigo tihotapcev ljudi
28. 11. 1997 13.00
Nemški obmejne enote na Bavarskem so razbile verigo tihotapcev ljudi, ki je v minulih mesecih v Nemčijo pretihotapila več kot 3000 ljudi. Tolpa je s to ilegalno dejavnostjo zaslužila milijonske zneske, je povedal predstavnik obmejnih enot Hans Miesbeck v Schwandorfu.
Jelcin napoveduje spremembe v ruski vladi
28. 11. 1997 12.38
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes ostro kritiziral gospodarsko politiko ruske vlade in ne izključuje nadaljnjih sprememb znotraj nje.
S 1. januarjem nov rubelj
28. 11. 1997 09.42
Ruski BDP se bo v prihodnjem letu povečal za več kot dva odstotka, je v četrtek izjavil predsednik ruske centralne banke Sergej Dubinin. Dubinin je pri tem povedal, da bo centralna banka vodila tako denarno politiko, da bo vrednost ruske valute v razmerju do ameriškega dolarja ostala 6,1 proti ena. S prvim januarjem 1998 bo Rusija uvedla nov rubelj, ki bo veljal 1000 dosedanjih rubljev.
Poljske priprave na vstop v EU in NATO
28. 11. 1997 09.16
Poljski premier Jerzy Buzek se je v Bruslju srečal s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. Pogovor je potekal v luči priprav EU na decembrski vrh, na katerem bo petnajsterica sprejela odločitev, s katerimi kandidatkami bo začela pogajanja o članstvu. Do uspešne vključitve bo potrebno <i>še veliko dela in veliko politične volje za premagovanje težav</i>, je opozoril Santer. Glede problema kvot za uvrstitev poljskega mleka na tržišču EU in nujne preobrazbe poljske jeklarske industrije je Santer dejal, da bosta to temi konkretnih pogajanj med stranema. Buzek pa povedal, da je bila v pogovoru poudarjena potreba po določenem prehodnem obdobju, v katerem se bo Poljska pripravila na članstvo. Buzek se je v Bruslju srečal tudi z generalnim sekretarjem zveze NATO Javierjem Solano, ki je pozdravil poljske priprave na vstop v NATO.
Za 130 milijard tolarjev privatizacijskega primanjkljaja
28. 11. 1997 00.00
Privatizacijski primanjkljaj se giblje med 130 in 140 milijardami tolarjev, so ocenili na včerajšnjem neformalnem sestanku kandidatov za medresorsko komisijo, ki naj bi spremljala prodajo delnic pooblaščenim investicijskim družbam. Sestanka so se udeležili predstavniki ministrstev za ekonomske odnose in razvoj ter gospodarske dejavnosti, pooblaščenih investicijskih družb, Slovenske razvojne družbe, Agencije za privatizacijo in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vodil ga je državni sekretar za privatizacijo Edo Pirkmajer, ki je povedal, da naj bi se primanjkljaj deloma pokril iz prodaje delnic podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe, deloma pa iz privatizacije državnega premoženja, na katero priprave v vladi že potekajo.