povojno
Protivojna trojica na strani ZN
11. 04. 2003 00.00
Ruski in francoski predsednik Putin in Chirac ter nemški kancler Schröder so na srečanju v Sankt Peterburgu poudarili, da bi morali za povojno obnovo in politično spravo v Iraku poskrbeti Združeni narodi.
Iztok Podbregar: Situacija še ni rešena
09. 04. 2003 00.00
O vlogi obveščevalnih služb in vrednotenju informacij v iraški vojni smo se pogovarjali z Iztokom Podbregarjem, direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.
ZN ključna vloga pri obnovi Iraka
08. 04. 2003 00.00
Ameriški predsednik Bush in britanski premier Blair sta zbližala stališča o povojni ureditvi Iraka. Kot sta poudarila v skupni izjavi, morajo imeti vodilno vlogo ZN. Bush je še dejal, da od Iraka pričakuje hitro vzpostavitev prehodne vlade, ni pa pojasnil, kakšna naj bi ta vlada bila.
Bush in Blair v Belfastu
07. 04. 2003 00.00
Britanski premier Blair in ameriški predsednik Bush sta se v Belfastu sestala na <em>"mini vrhu"</em>, posvečenem predvsem povojni ureditvi Iraka in vprašanju Severne Irske. Pred Bushevim prihodom je policija sporočila, da so dobili tri anonimna obvestila o podstavljenih bombah, kar pa se je kasneje izkazalo za neutemeljeno.
Nemčija, Francija in Rusija o obnovi Iraka
04. 04. 2003 00.00
Zunanji ministri Francije, Rusije in Nemčije - Dominique de Villepin, Igor Ivanov in Joschka Fischer - so se na tristranskem srečanju v Parizu izrekli za osrednjo vlogo Združenih narodov pri povojni obnovi Iraka. De Villepin je ZDA očital, da že pred koncem vojne sklepajo pogodbe za obnovo države.
Thierse čestital ob refendumu
27. 03. 2003 00.00
Predsednik nemškega parlamenta Wolfgang Thierse je zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu čestital za dosežene rezultate na referendumih o članstvu Slovenije v EU in Nato, Rupel pa je dejal, da bo članstvo Slovenije v obeh povezavah omogočilo še tesnejše sodelovanje Slovenije in Nemčije.
Mednarodni odzivi na vojno
20. 03. 2003 00.00
Svetovni odzivi na začetek ameriškega napada na Irak so nasprotujoči. Medtem ko je ruski predsednik Putin prepričan, da vojaška akcija ni upravičena in francoski predsednik Chirac meni, da bo imel napad, ki ga je obsodil tudi turški predsednik Sezer, hude posledice za prihodnost, sta Japonska in Južna Koreja napad podprli.
Povojna ureditev Iraka
16. 03. 2003 00.00
Medtem ko zavezniška vojska v Perzijskem zalivu čaka na ukaz za napad na Irak, v Washingtonu kujejo načrte o povojni ureditvi Iraka. Po načrtu, ki so ga pripravili v Pentagonu, naj bi ameriška vojska vodila državo dokler ne bo v Iraku mogoče oblikovati demokratične vlade.
Odprli nov studio Viba filma
08. 02. 2003 00.00
Filmski delavci so v ljubljanskih Stegnah slavnostno odprli novi studio Viba film. Na približno 10 tisoč kvadratnih metrih so združeni prostori za filmsko produkcijo, postprodukcijo in upravo.
Slovenija sodelovala pri obnovi Iraka?
22. 01. 2003 00.00
Slovenija je 15. novembra od ZDA prejela t.i. non-paper o morebitnem sodelovanju pri zagotavljanju spoštovanja določil resolucije Varnostnega sveta ZN 1441 s strani Iraka, če Irak ne bi izpolnil zahtev VS. ZDA naproša Slovenijo, da bi sodelovala pri povojni obnovi in razminiranju Iraka, če bi do vojne prišlo.
Obletnica podpisa Elizejske pogodbe
22. 01. 2003 00.00
Francoski in nemški državniki so v Parizu obeležili 40-letnico podpisa Elizejske pogodbe o francosko-nemškem prijateljstvu. Francoski predsednik Chirac in nemški kancler Schröder sta skupaj vodila sejo obeh vlad, v Versaillesu pa so se sešli parlamentarci obeh držav.
Plavšićeva obtožuje Miloševića
16. 12. 2002 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki je začela tridnevno zaslišanje pred haaškim sodiščem, je v dokumentu, ki so ga objavili v Haagu, navedla hude obtožbe na račun nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Napad na Irak vse bližje?
01. 08. 2002 00.00
Ameriški senatni odbor za zunanjo politiko je začel razpravo, katere rezultati bodo usodno vplivali na to, ali bodo ZDA poskusile s silo odstaviti iraškega diktatorja.
Poslanci o vojnih grobiščih
16. 05. 2002 00.00
Državni zbor je nadaljeval s polemično razpravo o zakonu o vojnih grobiščih. Zakon je na drugo obravnavo čakal kar dve leti, medtem ko je amandmajev več, kot ima zakon členov.
Višegrajski vrh odpovedan
23. 02. 2002 00.00
Madžarska vlada je odpovedala vrh držav Višegrajske skupine, potem ko sta Slovaška in Češka sporočili, da se vrha ne bosta udeležili zaradi neprimernih izjav madžarskega premiera Viktorja Orbana.
V BiH lastninijo
19. 02. 2002 00.00
Agencija za privatizacijo Federacije BiH na mednarodnem javnem razpisu prodaja večinske lastniške deleže v podjetjih Merkur, Feroelektro, Interšped, Hotel Tuzla in v bihaškem Hotelu Aduna.
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2001 00.00
Na današnji dan so po državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo.
Slovenska literatura na spletu
18. 09. 2001 00.00
Avstralski Inštitut za slovenske študije v Victoriji (ISSV) je danes v Ljubljani predstavil projekt predstavitve slovenske literature na <A HREF="http://www.slovenian.literator.net/main/index1.htm" target=_blank> spletnih straneh</A>.
Razprava o zaščitnem zakonu
01. 02. 2001 00.00
Italijanski senat je končal plenarno razpravo o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, ki bo na dnevnem redu spet 6. februarja. Po prekinitvi so najprej nastopili predstavniki desničarskih strank Nacionalnega zavezništva in Naprej Italija, ki so napovedali glasovanje proti zakonu. Ob tem so med drugim omenjali povojno tragedijo fojb in 400 tisoč italijanskih beguncev iz Istre in Dalmacije.
Predstavitev knjige o Rimskih toplicah
23. 12. 2000 00.00
V dvorani Zdravilišča Laško bo danes, ob 18. uri, predstavitev knjige o Rimskih toplicah z naslovom Blišč rimske Trnjuljčice izpod peresa Zore Tičar. Avtorica, ki je dopolnila že 85 let, poudarja, da se ji je misel o knjigi utrnila pred petimi leti, ko se je vrnila iz Amerike, kamor so je povabili sorodniki. V knjigi je poskušala zbrati in opisati nekaj zanimivosti iz življenja Rimskih Toplic, in tako tisto, kar se je zanimivega dogajalo v kraju in kar ljudje še vedo, z zapisi ohranila pred pozabo.
Andy Warhol in prvi avtomobil v muzeju St. Peterburga
05. 10. 2000 00.00
V več kot 200-letni zgodovini muzeja v St. Peterburgu je v njem prvič na ogled avtomobil. Gre za BMW M1, ki ga je poslikal slavni umetnik pop arta Andy Warhol (1928-1987). Na doslej največji razstavi o življenju in delu Andyja Warhola v Rusiji bo do 28. novembra na ogled več kot 80 njegovih del, predvsem slik iz iz obdobja med 1950 in sredino 80. letih. Direktor muzeja v St. Peterburgu Mihail Pjotrovski je ob odprtju razstave spomnil na slovanske korenine umetnika, čigar starši so v ZDA prišli iz Slovaške. "Andy Warhol bi bil navdušen, da eden največjih muzejev na svetu razstavlja njegovo umetnost," dejal direktor Andy Warhol Museum iz Pittsburgha Thomas Sokolowski. "Če kdo predstavlja ZDA in povojno generacijo, potem je to Andy Warhol. Noben drug umetnik ne izda več o svojem času kot on."
Italijanski premier namerava odstopiti
16. 12. 1999 20.39
Italijanski premier Massimo D'Alema namerava po poročanju medijev po sporih v levosredinski koaliciji v kratkem odstopiti. Vsekakor pa je skoraj zagotovo, da bo še pred božičem predstavil novo vlado, je danes poročala italijanska državna televizija. D'Alema je kot prvi nekdanji komunist prišel na oblast pred dobrim letom.
Argentina dala zatočišče vojnim zločincem
03. 10. 1999 10.11
Argentinska vlada naj bi priznala, da je po drugi svetovni vojni dala zatočišče 180 nacističnim vojnim zločincem, je zapisal izraelski časnik Haaretz daily. Omenjena ugotovitev izhaja iz poročila argentinskega vladnega odbora, v katerem je podrobno opisano povojno obdobje v tej južnoameriški državi. Med nacističnimi zločinci, ki so v Argentini našli svoj drugi dom, naj bi bil tudi razvpiti Josef Mengele, ki je opravljal medicinske poskuse v koncentracijskem taborišču Auschwitz na Poljskem. Časnik Haaretz še navaja, da naj bi zločinci v Argentino prišli s ponarejenimi begunskimi dokumenti Rdečega križa, nekdanji argentinski predsednik Juan Peron pa naj bi jim dovolil, da pridejo v državo, saj naj bi med njimi bilo veliko znanstvenikov in inženirjev, ki bi lahko državi pomagali.
Brez integracije ni stabilnosti za jugovzhodno Evropo
20. 07. 1999 14.01
Predstavniki 25 neodvisnih političnih ustanov iz jugovozhodne Evrope so v sodelovanju s Centrom za evropske politične študije iz Bruslja na svojem dvodnevnem srečanju v Ljubljani sprejeli deklaracijo o ukrepih in časovnem načrtu za stabilnost jugovzhodne Evrope.
Z Miloševićevim denarjem bodo financirali povojno obnovo
09. 06. 1999 11.01
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping se je danes zavzel, da bi povojno obnovo ZRJ financirali tudi z denarjem, ki ga ima jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević na svojih bančnih računih v tujini. V pogovru za hamburški časnik Die Woche je Scharping pozval k človekoljubni pomoči ne le za Kosovo, ampak tudi za Srbijo. Gospodarska pomoč Srbiji pa je po Scharpingovih besedah odvisna od razvoja demokracije. Scharping meni, da je pogoj za demokratizacijo odhod Miloševića.
ZLSD zavrnila spravna dokumenta - Pahorju izrekli zaupnico
03. 07. 1998 09.31
Konferenca Združene liste socialnih demokratov je sinoči zavrnila deklaracijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in izjavo o narodni spravi. Na tajnem glasovanju so delegati s 85 glasovi za in 12 proti izrekli zaupnico predsedniku stranke Borutu Pahorju.
Zveza borcev počastila 50-letnico obstoja in praznik
27. 04. 1998 08.09
Praznik, dan upora proti okupatorju, in hkrati 50-letnico obstoja je s slavnostnim zasedanjem svoje skupščine danes počastila tudi Zveza združenj borcev in udeležencev narodno-osvobodilnega boja Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik zveze Ivan Dolničar. Kot je poročal Radio Slovenija, je Dolničar spregovoril o nastanku Osvobodilne fronte ter opisal posebnosti slovenskega osvobodilnega gibanja, njegov državotvorni pomen, veličino in glavne pridobitve. Dolničar je orisal tudi povojno delo borčevske organizacije, ki ni bila vedno le transmisija partije, saj je pogosto podpirala politične spremembe. Borci niso zadovoljni, ker v ustavi ni zapisano, da je bila slovenska državnost dosežena z narodno-osvobodilno borbo in menijo, da je škodljivo priznavanje krivde za fojbe, državni organi pa niso dovolj odločni pri zavraččanju obtožb na račun dejanj borcev ob koncu vojne, je med drugim tudi dejal predsednik zveze borcev. Ocenil je tudi poskuse sprave in dejal, da so podobni spravi ognja in vode. Na slavnostnem zasedanju skupščine so podelili tudi priznanja: najvišjega, listino Zveze združenj borcev, sta dobila Lado Ambrožič Novljan in akademik prof. dr. Boris Paternu, zlato plaketo pa so ob 50-letnici obstoja podelili reviji Borec in Muzeju novejše zgodovine.