povprečna temperatura
Letošnja zima se bo uvrstila med najmanj snežne in najbolj sončne v zadnjih petdesetih letih
28. 02. 2020 06.00
Le še dva dneva nas ločita do konca meteorološke zime, ki jo boste poskušali vsi ljubitelji snega in mraza čim hitreje pozabiti. V večjem delu države je namreč od prvega decembra do danes skupno zapadlo manj kot 15 centimetrov snega, kar letošnjo zimo uvršča med najbolj skromne zime v zadnjih petdesetih letih. Je bila pa letošnja zima precej bolj kot s snegom radodarna s soncem. Kateri dogodki so še zaznamovali zadnje tri mesece?
'Predstavljajte si gozdni požar, ki sega višje od tega zaslona'
19. 02. 2020 16.10
Gasilska služba iz Novega Južnega Walesa se je na prav poseben način zahvalila vsem gasilcem, ki so pomagali v boju proti uničujočim požarom v Avstraliji, in javnosti za vso podporo. Zahvalo so objavili kar na velikem oglaševalskem zaslonu na Times Squaru v New Yorku.
Morje že dvanajstič v tem mesecu poplavlja, v Piranu se je oglasila sirena
24. 11. 2019 06.15
Morje je v teh dneh spet visoko in poplavlja. Obalno črto je prestopilo ob šesti uri zjutraj, največjo gladino pa je doseglo ob osmi uri, ko je poplavilo najnižje dele obale v višini do 20 centimetrov, kar se je zgodilo že dvanajstič v tem mesecu. Kaj so vzroki za povišano plimovanje morja in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Vremenski dogodki, ki so najbolj zaznamovali leto 2019
26. 12. 2019 16.57
Leto 2019 bo v večjem delu Slovenije drugo najtoplejše v zgodovini meritev, najbolj sta izstopala junij in november, ki sta bila marsikje za več kot 3 stopinje Celzija toplejša od povprečja. Letošnji maj je bil hladen in deževen z rekordno malo sonca, imeli smo najhladnejši maj v času samostojne Slovenije.
Leto 2019 je bilo v Sloveniji drugo najtoplejše v več kot stoletni zgodovini meritev
03. 01. 2020 06.00
Lansko leto si bomo zapomnili po vremenu, ki je krojilo naš vsakdan in se pogosto ni obnašalo letnemu času primerno. Bili smo priča zelo toplemu februarju in začetku pomladi, mrzlemu in deževnemu maju, poletni vročini in neurjem. Novembra so nas pestile še obilne padavine, ki so visokogorje že kmalu obložile z debelo snežno odejo. Kljub nadpovprečni količini padavin je bilo snega zelo malo. V Murski Soboti je sneg tla prekrival le šest dni, kar predstavlja komaj šestino povprečja zadnjih 70 let.
S topovi, sulicami in žirafami za rešitev smučarske sezone
16. 01. 2020 19.30
Tudi letos zima skopari s snegom in ker imamo pri nas le eno visokogorsko smučišče, so na ostalih prisiljeni izdelovati t. i. tehnični ali umetni sneg. Za zasneževanje prog morajo biti izpolnjeni točno določeni pogoji, zelo pomembna sta predvsem temperatura zraka in vlaga.
Bližamo se minimumu Sončeve aktivnosti, bo naslednja zima zato končno bolj podobna zimi?
07. 02. 2020 06.00
Že od sredine leta 2018 je aktivnost Sonca zelo nizka in letos bomo zelo verjetno dosegli minimum v številu Sončevih peg med cikloma številka 24 in 25. Čeprav zelo spremenljiva Sončeva aktivnost nima velikega vpliva na globalno temperaturo, se iz podatkov v preteklosti vidi, da so bile zime blizu Sončevega minimuma v Evropi in Sloveniji nekoliko hladnejše od dolgoletnega povprečja.
Zakaj je pihal močan veter in kaj nas čaka v prihodnjih dneh?
06. 02. 2020 07.15
Slovenija se je po torkovem prehodu hladne fronte znašla v vmesnem območju med ciklonom na vzhodu in anticiklonom na zahodu celine. Zaradi velike razlike v zračnem tlaku je pihal močan severnik, ki je pod Karavankami in Kamniškimi Alpami v sunkih presegal hitrost 100 kilometrov na uro. Z razširitvijo anticiklona je veter oslabel, žal pa smo se od močnega vetra poslovili le za nekaj dni.
Na Antarktiki izmerili rekordno visoko temperaturo
07. 02. 2020 19.26
Na Antarktiki so izmerili rekordnih 18,3 stopinje Celzija, kar je skoraj stopinjo več kot je znašal dosedanji rekord. Vedno višje temperature pa povzročajo tudi hitrejše taljenje ledenikov in ledenih površin, kar predstavlja resno grožnjo obalnim mestom in otokom.
Bi lahko močan vulkanski izbruh upočasnil globalno segrevanje?
31. 01. 2020 06.00
Zgodovinski podatki kažejo, da se vsake toliko časa temperatura na Zemlji za nekaj let občutno zniža in se kasneje postopno vrne na predhodno raven. Za nekatera hladna območja so krivi močni vulkanski izbruhi, ki visoko v ozračje izvržejo velike količine pepela in različnih plinov. Vulkanski material začasno zmanjša moč sonca, posledica tega je nižja temperatura na površju našega planeta.
ANIMACIJA: Pred nami deževen torek, ki mu bo sledila občutna otoplitev
27. 01. 2020 08.50
V torek zvečer nas bo prešla hladna fronta, ki bo lahko nekaj snežink prinesla tudi v nekatere nižine. Vendar pa hladen zrak, ki se bo na južno stran Alp spustil po fronti, nad nami ne bo vztrajal prav dolgo. Že v drugi polovici tedna bomo namreč spet prišli pod vpliv za ta čas precej toplega jugozahodnega vetra, dotok toplega zraka pa se bo še nekoliko okrepil v prvih dneh februarja, ko bo že zadišalo po pomladi.
Sredi prihodnjega tedna manjša ohladitev, na začetku februarja pa občutna otoplitev
25. 01. 2020 07.15
V prihodnjih dneh lahko pričakujemo veliko oblakov in občasne manjše padavine, ki se bodo pojavljale predvsem v zahodni in južni Sloveniji. Meja sneženja bo visoko, nad okoli 1200 metrov nadmorske višine, nekoliko se bo spustila šele sredi prihodnjega tedna, ko nas bo prešla hladna fronta. A ohladitev bo le kratkotrajna, saj nas bo že v prvih dneh februarja dosegel občutno toplejši zrak. V najtoplejših krajih bodo temperature lahko presegle 15 stopinj Celzija.
Letošnji januar med najbolj sončnimi, v hribih pa tudi med najtoplejšimi doslej
23. 01. 2020 19.30
Letošnja zima nam hujšega mraza in obilnejšega sneženja še ni prinesla, imamo pa zato neobičajno veliko sonca. Januar 2020 se bo tako z več kot sto urami sončnega obsevanja uvrstil med najbolj sončne januarje v zgodovini meritev in s tem prekosil celo marsikateri marec, čeprav so takrat dnevi že občutno daljši.
David Attenborough: Vemo, kaj moramo storiti in kako, a tega ne storimo
16. 01. 2020 10.01
Zadnje desetletje je bilo najtoplejše, odkar obstajajo meritve, a čeprav posledice že močno občutimo, prave volje za spremembe ni. "To je nujna zadeva, moramo ukrepati in vemo, kako - paradoksalno pa je, da nočemo storiti korakov, za katere vemo, da jih moramo," je dejal David Attenborough in dodal, da so ti koraki iz leta v leto težji.
Kljub ohladitvi in padavinam omembe vredne snežne odeje ni pričakovati nikjer
14. 01. 2020 07.15
Ob koncu tedna se bo vremenski vzorec nad Evropo nekoliko spremenil. Zapihali bodo severni vetrovi in občutno ohladitev prinesli predvsem višjim legam, kjer je bilo v zadnjih tednih za ta čas precej toplo. Menjavo zračne mase bodo ponekod spremljale manjše padavine. Večinoma bo snežilo, a zaradi skromne količine padavin omembe vredne snežne odeje ni pričakovati nikjer. S snegom zelo skromna zima se bo tako še naprej nadaljevala tudi v hribih.
V zadnjih petih letih se je Zemlja segrela za več kot stopinjo
08. 01. 2020 13.32
Leto 2019 je bilo drugo najbolj vroče v zgodovini merjenja, v Evropi pa celo najbolj vroče doslej, je decembrske napovedi potrdil program EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. V zadnjih petih letih se je zvrstilo vseh pet najbolj vročih let v zgodovini, obdobje od 2010 do 2019 pa je bilo najbolj vroče desetletje od začetka meritev.
Če že nimamo snega, imamo vsaj sonce in tako bo ostalo do nadaljnjega
06. 01. 2020 06.45
Sončno vreme, ki se je začelo že pred prazniki, nas bo spremljalo tudi v tem tednu, večje spremembe vremena pa ni pričakovati niti v prihodnjem tednu. Zasluga za tako stabilno vreme gre tako imenovanemu azorskemu anticiklonu, ki je v zadnjih tednih zelo močan in prav nič ne kaže, da bo kmalu popustil.
So Viktorijini slapovi res presahnili?
04. 01. 2020 16.18
Pred mesecem dni so svet obšli posnetki, ki prikazujejo domnevno presihanje Viktorijinih slapov na reki Zambezi, ki se nahaja med Zambijo in Zimbabvejem. Izsuševanje "dragulja Afrike" naj bi bilo posledica hude suše, ki je prizadela jug Afrike. Pojavila so se ugibanja, da je za presihanje krivo globalno segrevanje, a objavljeni posnetki ne prikazujejo celotne slike.
Slabi obeti za vse, ki si želite snega
04. 01. 2020 07.15
V zadnjih tednih smo deležni zelo stabilnega vremena in tako bo ostalo tudi v prihodnjih dneh. Fronte bodo naše kraje od severozahoda prehajale le oslabljene, zato si večjih padavin do nadaljnjega še ne moremo obetati. Precej milo vreme se bo po dolgoročnih napovedih nadaljevalo vse do konca januarja in se zelo verjetno zavleklo še v februar. Na zimo nas bodo bolj kot ne spominjala le jutra.
V delu Avstralije zaradi vročine in požarov razglasili izredne razmere
19. 12. 2019 07.18
V avstralski zvezni državi Novi Južni Wales so oblasti razglasile sedemdnevne izredne razmere. Vlada namreč bojazen, da bo vročinski val, ki presega številne rekorde, prispeval k dodatnemu širjenju gozdnih požarov, ki divjajo na območju.
Peklenske temperature: Avstralec v avtomobilu spekel svinjsko pečenko
18. 12. 2019 11.57
Moškemu iz avstralskega Pertha je na enega izmed izjemno vročih dni, ki pestijo Avstralijo, uspelo v svojem avtomobilu speči svinjsko pečenko. Debel kos mesa je na avtomobilskem sedežu v pekaču pustil približno 10 ur, nato pa uspeh svojega podviga na Facebooku obelodanil s fotografijami pečenega mesa, narezanega na rezine.
V Avstraliji povprečna temperatura dosegla skoraj 41 stopinj Celzija
18. 12. 2019 08.42
V Avstraliji so zabeležili v povprečju najbolj vroč dan, povprečne temperature so se namreč dvignile do 40,9 stopinje Celzija. Meteorologi so pojasnili, da so s tem presegli temperaturni rekord 40,3 stopinje Celzija, ki je bil postavljen januarja 2013.
Letošnji november drugi najbolj topel v zadnjih 140 letih
17. 12. 2019 07.40
Tudi letošnja jesen in leto sta zaenkrat druga najbolj topla od začetka meritev, je razvidno iz poročila znanstvenikov Ameriške agencije za oceane in ozračje (NOAA). Izjemno visoke temperature so zabeležili na obeh delih sveta, saj je ledena površina tako na Arktiki kot Antarktiki padla na rekordno nizko raven, huje je bilo le še novembra 2016.
Leto 2019 v znamenju poletnih neurij, junijske vročine in hladnega maja
13. 12. 2019 10.53
Podatki vremenoslovcev kažejo, da je bilo letošnje leto v Sloveniji med najtoplejšimi v merilni zgodovini. Vremensko dogajanje so najbolj zaznamovala poletna neurja, junijska vročina in dolgotrajno hladno vreme maja. Kljub obilnim padavinam v posameznih mesecih in območjih poplav večjega obsega ni bilo, poletna suša pa je bila najbolj izrazita na Goriškem.
Končuje se desetletje izredne globalne vročine, taljenja ledene odeje in rekordne morske gladine
03. 12. 2019 11.10
Desetletje od 2010 do 2019 se bo v zgodovino zapisalo kot najbolj vroče v zgodovini, je v najnovejšem poročilu ocenila svetovna meteorološka organizacija WMO. Leto 2019 bo medtem najverjetneje obveljalo za eno od treh najbolj vročih doslej. WMO se je pridružila vrsti organizacij, ki pozivajo k odločnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
'Naraslega morja v Izoli ne moremo pripisati podnebnim spremembam'
14. 11. 2019 15.30
Posamične naravne nesreče, denimo naraslega morja v Izoli ta teden, ne moremo pripisati podnebnim spremembam. Na dogajanje namreč vedno vpliva več dejavnikov, vreme pa je spremenljivo. Je pa posledica podnebnih sprememb večja pogostost takih pojavov, ob robu posveta 'Podnebna prihodnost' pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Število okuženih z leptospirozo se je več kot podvojilo
12. 11. 2019 14.04
Na NIJZ so ugotovili, da se je število primerov leptospiroze letos glede na leto 2018 več kot podvojilo. Gre za bolezen divjih in domačih živali, ki povzročitelja, bakterijo leptospiro, izločajo z urinom. Človek se okuži z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo ali njenimi izločki.
Odprto pismo: Podnebne spremembe ogrožajo življenja več kot milijarde ljudi
11. 11. 2019 12.12
Več kot 100 slovenskih strokovnjakov, ki raziskujejo vreme, podnebje in vplive podnebnih sprememb, v odprtem pismu zahteva sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Slovenija ima med državami Evropske unije eno najslabših podnebnih strategij, ki nikakor ni v skladu z zastavljenimi cilji Pariškega podnebnega sporazuma.
Kakšno vreme nam prinaša močan vetrovni stržen?
08. 11. 2019 06.43
Nad Alpami se v teh dneh zadržuje vetrovni stržen, najmočneje piha na višini okoli deset kilometrov, kjer veter dosega hitrosti celo do 250 kilometrov na uro. Ker zrak prihaja k nam od jugozahoda, imamo razmeroma toplo vreme s pogostimi padavinami. Vetrovni stržen je zelo pomemben v letalstvu, zaradi njegove predvidljive lege pa govorimo o letu z vetrom.
Letošnje poletje drugo najtoplejše doslej in manj nevihtno od povprečja
31. 08. 2019 15.20
Počitnice se končujejo, skupaj z njimi pa se poslavlja tudi meteorološko poletje. Meteorološki letni časi se namreč nekoliko razlikujejo od koledarskih, saj se nanašajo na tri cele mesece. Poletje tako obsega mesece junij, julij in avgust, ki so bili letos v večjem delu države drugi najtoplejši doslej.