površje

Nova ameriška odprava k Marsu

05. 04. 2001 00.00

Na izstrelitveni rampi 17A v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi potekajo priprave na izstrelitev ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Odyssey 2001 (Marsova odiseja 2001), ki jo nameravajo v soboto poslati na 460 milijonov kilometrov dolgo pot proti rdečemu planetu. Vesoljsko sondo so v torek pritrdili na nosilno raketo delta 2, v sredo pa so drugo stopnjo rakete napolnili s 3944 kilogrami raketnega goriva aerozine 50, ki ga sestavlja 50-odstotkov nesimetričnega dimetilhidrazina in 50 odstotkov hidrazina in z 2085 kilogrami oksidacijskega sredstva dušikov tetroksid.

Končan ministrski sestanek o okolju

04. 03. 2001 00.00

V Trstu se je končal ministrski sestanek o okolju, na katerem so delegacije osmih najmočnejših držav skušale oživiti razpravo o ukrepih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Opazovalci ocenjujejo zaključni dokument kot napredek, predvsem zaradi ameriške podpore tovrstnim prizadevanjem, za katera Clintonova administracija ni imela dovolj posluha. Prej nasprotno - ker bojda ni bilo dovolj znanstvenih dokazov o segrevanju zemlje zaradi človekove dejavnosti, Američani in njihovi zavezniki niso ratificirali Kiotskega protokola, ki nalaga zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, in celo blokirali delo mednarodne konference o okolju v Haagu.

Okrogla miza o slovenski sodobni umetnosti

18. 02. 2001 00.00

V Centru za nove medije Moderne galerije v Ljubljani je v soboto 17. februarja potekala okrogla miza z naslovom Sodobna umetnost v Sloveniji. Predzadnji dan razstave Vulgata, tretje razstave U3, so oganizatorji izbrali za razmišljanje o vprašanjih in strategijah v delih sodobnih slovenskih umetnikov, o pogledih na sodobno umetnost v povezavi z institucijo U3 ter o vlogi Moderne galerije kot muzeja moderne in sodobne umetnosti. Omizje je vodil kustos Moderne galerije Igor Zabel, v debatni skupini pa so bili Zdenka Badovinac, Miran Mohar, Tugo Šušnik, Apolonija Šušteršič ter vsi trije dosedanji kustosi trienalov sodobne slovenske umetnosti: Tomaz Brejc, Peter Weibel in Gregor Podnar.

Iskanje trupel pogrešanih

16. 02. 2001 00.00

Ameriška jedrska podmornica Greeneville je bila med trčenjem z japonsko ribiško ladjo dve navtični milji zunaj območja, ki je predvideno za vadbo zasilnega dviga na površje. Ameriška obalna straža pa je prenehala aktivno iskati morebitne preživele, kar pomeni, da bodo od danes naprej iskali le še trupla pogrešanih.

Poročilo o nesreči jedrske podmornice

16. 02. 2001 00.00

Posebna preiskovalna komisija je sporočila, da je Kursk na dno Barentsovega morja potonil zaradi poškodovanega torpeda in napake v cevi za izstreljevanje. Preiskovalci so ovrgli vse trditve ruske vojske, da je nesrečo povzročilo trčenje Kurska z drugim neznanim plovilom.

Vzrok za tragedijo Kurska so njena torpeda

13. 02. 2001 00.00

Torpeda na ruski jedrski podmornici Kursk so "neposreden ali posreden" vzrok za katastrofo podmornice, v kateri je življenje izgubilo 118 članov posadke, je danes izjavil namestnik predsednika ruske vlade Ilija Klebanov.

NEAR Shoemaker mimo Erosa

29. 01. 2001 00.00

Ameriška vesoljska sonda brez posadke NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker se je sinoči planetoidu (asteroidu) 433 Eros približala na vsega 1,6 do 3,2 kilometra, kar je najmanjša razdalja doslej. Pristanek na Erosu načrtujejo 12. februarja.

Kmalu prvi pristanek na planetoidu

05. 01. 2001 00.00

Ameriška vesoljska agencija NASA je odobrila pristanek vesoljske sonde NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker na planetoidu (asteroidu) 433 Eros. Pristanek bo 12. februarja.

Odpravo sonde Mars Global Surveyor bodo podaljšali

19. 12. 2000 00.00

Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo odpravo Marsove orbitalne sonde Mars Global Surveyor (MGS), ki raziskuje rdeči planet, podaljšala do aprila 2002. Prvotno so načrtovali, da bo sonda fotografirala površje Marsa v času enega Marsovskega leta, ki je dolgo 687 dni, to je do 1. februarja 2001. Za dodatno uporabo MGS so že namenili 16,2 milijona dolarjev.

Neverjeten povratek Kostelićve

19. 11. 2000 00.00

Hrvatica Janica Kostelić je zmagovalka uvodnega letošnjega slaloma za svetovni pokal. V Park Cityju je povratnica po hudi poškodbi povsem dotolkla konkurenco, saj je drugouvrščeno Nemko Martino Ertl premagala kar za sekundo in 73 stotink. Tretje mesto je zasedla Francozinja Christel Saioni,

Schwarzi skoraj utonil na snemanju

14. 11. 2000 00.00

Filmski akcijski junak Arnold Schwarzenegger bi se bil na snemanju svojega najnovejšega filma Sixth Day (Šesti dan) kmalu utopil. Po poročanju kanadskega časnika Calgary Star se je moral zvezdnik pri snemanju napetega zasledovalnega prizora pognati v vodo in se potopiti, pri tem pa je očitno izgubil orientacijo.

Potapljači vrtajo v četrti prekat

03. 11. 2000 00.00

Ruski in norveški potapljači, ki delujejo z norveške plavajoče platforme Regalia v Barentsovem morju, so danes zvrtali novo odprtino v zunanjo steno potopljene ruske podmornice Kursk. Potapljači upajo, da bodo lahko po odprtju notranjega tlačnega trupa vstopili v četrti prekat podmornice, je sporočilo poveljstvo ruske severnomorske flote. V četrtem prekatu naj bi bila trupla 12 mornarjev. Potapljači so včeraj na ukaz poveljnika flote Vladimirja Kurojedova prekinili delo v tretjem prekatu Kurska, potem ko so v njegovem štabu preučili video posnetke notranjosti tretjega prekata. Ti posnetki so pokazali močne poškodbe prekata, so sporočili iz severnomorske flote. Zaradi velike nevarnosti za potapljače se je Kurojedov odločil prekiniti dela na tem delu podmornice, odprtine, ki so jih zvrtali v ta prekat, pa bodo zapečatili. Vzrok za nesrečo podmornice, ki se je potopila na dno Barentsovega morja, ostaja še naprej nepojasnjen. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, še ni prišla do končnih ugotovitev. V ročno napisanem sporočilu, ki so ga našli pri poročniku Dimitriju Koleskovu, piše: "Tu nas je triindvajset... nihče se ne more prebiti na površje." To sporočilo je bilo prvi dokaz, da je nekaj članov med 118 člani posadke Kurska živelo vsaj še nekaj ur po uničujoči eksploziji 12. augusta. Sporočilo je bilo napisano med 1.15 do 1.50 uro popoldan in postavlja na laž uradno verzijo nesreče &#8212

Nadaljevanje dviga trupel

29. 10. 2000 00.00

Skupina norveških potapljačev je zgodaj zjutraj dvignila na površje še nekaj trupel, tokrat iz devetega prekata, kamor se je zateklo 23 mornarjev, ki so preživeli eksplozijo. Zaradi izmaličenosti njihova identiteta še ni znana. V Severomorsku na ruskem severu pa so se na največji žalni slovesnosti doslej poslovili od štirih mornarjev, prvih, ki so jih s Kurska dvignili v sredo in čertek.

Potapljači dvignili še nekaj trupel

29. 10. 2000 00.00

Ruski in norveški potapljači so s potopljene ruske jedrske

Denarna pomoč za dvig Kurska

27. 10. 2000 00.00

Ruska vlada je sprejela predlog nizozemske vlade, ki je za raziskavo možnosti dviga potopljene ruske jedrske podmornice Kursk pripravljena prispevati 500 milijonov guldnov (227,27 milijona evrov), je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. V raziskavi naj bi ugotovili, kako dvigniti podmornico, ne da bi ogrozili podmorsko rastje. Študija naj bi dala tudi informacije o možnosti dviga jedrskih odpadkov. Norveška je sicer ponudila finančno pomoč že takoj po potopu podmornice na dno Barentsovega morja 12. avgusta.

Nekaj mornarjev je preživelo eksplozijo

26. 10. 2000 00.00

Ruski potapljači so v žepu enega od mornarjev, ki so

Na Kursku našli tri trupla mornarjev

25. 10. 2000 00.00

Potapljači so danes v jedrski podmornici Kursk, ki leži na dnu Barentsovega morja, našli trupla treh mornarjev, je sporočil načelnik generalštaba severne flote Mihail Mocak.

Potapljači na poti proti razbitinam

21. 10. 2000 00.00

Ruski in norveški potapljači so izvedli še zadnje priprave pred dvigom 118-ih trupel iz ruske jedrske podmornice Kursk , ki je potonila avgusta in leži sto metrov globoko. Reševalno akcijo bodo usmerjali iz posebej opremljene norveške naftne ploščadi. Trupla naj bi na površje potegnili skozi sedem lukenj, ki jih bodo navrtali v trup podmornice.

Dvigovanje trupel mornarjev prihodnji teden

18. 10. 2000 00.00

Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov, ki vodi vladno

Oktobra dvigovanje žrtev iz podmornice Kursk

13. 09. 2000 00.00

Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov je v Sankt Peterburgu danes dejal, da bodo trupla mornarjev potopljene ruske podmornice Kursk začeli na površje dvigovati v začetku oktobra. Operacija bo zaradi "višje sile" trajala več tednov, je še dejal Klebanov.

Dvig podmornice v začetku septembra?

29. 08. 2000 00.00

Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.

Reševanje podmornice Kursk

16. 08. 2000 00.00

Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.

Podoba Avstrije in Slovenije

16. 05. 2000 15.51

V Ljubljani danes poteka enodnevni seminar z naslovom Slovenija in Avstrija - na poti v partnerstvo v EU, na katerem sodelujejo ugledni slovenski in avstrijski novinarji, zgodovinarji in politiki.

Dow Jones padel, nasdaq navzgor

29. 04. 2000 10.22

Industrijski indeks Dow Jones, ki združuje najpomembnejša ameriška podjetja, je po petkovem poslovanju newyorške borze znova izgubil vrednost, medtem ko je indeks borze nasdaq, na kateri kotirajo delnice tehnoloških podjetij, v petek v primerjavi s četrtkom narasel za 86,63 točke, na tedenski ravni pa porasel za 5,9 odstotka oziroma 216,78 točke in v petek dosegel vrednost 3.860,66 točke. Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom izgubil 154,19 točke in končal na vrednosti 10.733,91, kar na tedenski ravni pomeni upad za 1,0 odstotka oziroma 110,14 točke.

Francoski jamar po 76 dneh iz jame

17. 02. 2000 09.16

Francoski jamar Michel Siffre je po 76 dneh bivanja pod zemljo prišel na površje in tako dobil stavo, da bo v jami zdržal več kot dva tedna. 61-letni Siffre je bil v jami Clamouse na jugu Francije od 30. novembra 1999. Poleg stave je želel tudi dokazati, da teče človeška notranja ura v popolni izolaciji bistveno počasneje. To je bilo že njegovo tretje daljše bivanje pod zemljo. Ko je prišel iz jame, je dejal, da je lepo zopet videti modro nebo.

Vzrok nesreče potapljača še ni znan

12. 02. 2000 21.06

Jamarska reševalna služba (JRS) je danes izdala uradno sporočilo o nesreči v izvirni jami Bolunc, v kateri je izgubil življenje najboljši slovenski jamarski potapljač, inštruktor potapljanja in jamar potapljač reševalec Tomo Vrhovec iz Ljubljane. V njem med drugim navaja, da vzrok nesreče še ni pojasnjen.

Skandinavci le premočni za Slovence

25. 01. 2000 22.07

V 4. krogu predtekmovalne skupine B na evropskem rokometnem prvenstvu je Švedska v Zagrebu premagala Slovenijo s 26:24 (12:11).

Hubble fotografiral površje Betelgeze

24. 01. 2000 20.38

Na nedavni 195. konferenci <a href=http://www.aas.org/ target=_new>Ameriškega astronomskega društva</a> (AAS) v Atlanti (ameriška zvezna država Georgia) so pokazali tudi fotografije velikanske zvezde Betelgeza, ki jih je v času od začetka predlanskega leta do pomladi lani posnel vesoljski teleskop Hubble.

Nesreča trajekta v Bangladešu

12. 12. 1999 19.46

Trajekt s skoraj 300 potniki je včeraj potonil v reki Meghna na jugovzhodu Bangladeša.

Kulturni večer v Zavodu sv. Stanislava posvečen Janezu Svetini

08. 12. 1999 14.07

V Zavodu sv. Stanislava bodo jutri odprli razstavo likovnih del kraškega slikarja in kiparja Petra Abrama. Odprtje razstave bo ob 17. uri, večer pa bo posvečen Janezu Svetini.