pozdravlja
Nove teroristične grožnje
10. 10. 2001 00.00
Talibani so sporočili, da so ukinili vse omejitve, ki so pred tem veljale za Osamo Bin Ladna in poudarili, da so odprte vse poti za začetek svete vojne proti ZDA. Paniko je v poslopju State Departmenta povzročil bel prašek.
Protesti Hamasa v Gazi
08. 10. 2001 00.00
V Gazi je palestinska policija uporabila pravo strelivo in solzivec, ko so skušali preprečiti demonstracije v podporo Osami bin Ladenu.
O napredku Slovenije
05. 09. 2001 00.00
Evropski parlament je v resoluciji o pripravah Slovenije na članstvo v Evropski uniji ob pohvalah o napredku na vrsti področij na državo naslovil tudi več pozivov o čimprejšnji ureditvi stanja, predvsem na politično-ekonomskem področju.
Drnovšek v Salzburgu
02. 07. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek, ki se v Salzburgu udeležuje tridnevnega Evropskega gospodarskega foruma, je imel danes več dvostranskih srečanj. Med drugim se je sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem, krajši pogovor pa je imel tudi s Clausom Schwabom, enim od ustanoviteljev in predsednikov Svetovnega gospodarskega foruma, ki prireja srečanje v Salzburgu.
Slovenija zadovoljna s švedskim predsedstvom
29. 06. 2001 00.00
Švedska s 30. junijem zaključuje svoje prvo polletno predsedovanje Evropski uniji. V tem obdobju je bil v širitvenem procesu z novo fazo konkretnih pogajanj na ključnih področjih narejen velik napredek, zato je Slovenija zadovoljna s potekom in dinamiko pogajanj, saj so bili cilji, zastavljeni v časovnem načrtu pogajanj, celo preseženi, je danes sporočilo slovensko zunanje ministrstvo, ki je Švedski ob tej priložnosti čestitalo za uspešno predsedovanje petnajsterici.
Svet Evrope predlaga amnestijo
28. 06. 2001 00.00
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope v Strasbourgu je pozvala makedonsko vlado, naj albanskim upornikom ponudi pomilostitev v zameno za predajo orožja. Amnestija ne bi veljala samo za tiste, ki so zagrešili vojne zločine.
Pahor v Strasbourgu
27. 06. 2001 00.00
Po desetih letih neodvisnosti je Slovenija stabilna demokracija gospodarskega in socialnega napredka, kot ena od vodilnih kandidatk za Evropsko unijo pa je nase prevzela obvezo za zagotovitev miru, stabilnosti in blaginje v vsej Evropi, je v nagovoru pred Parlamentarno skupščino Sveta Evrope danes poudaril predsednik državnega zbora Borut Pahor. Kot je dodal, si bo Slovenija, ki je postala stabilen partner mednarodne skupnosti, prizadevala za krepitev enakih teženj tudi v JV Evropi. Pahor je ob deseti obletnici slovenske državnosti v Strasbourg prispel na povabilo predsednika PS SE lorda Russell-Johnstona, ki mu je za njegovo vodenje slovenske parlamentarne delegacije v PS SE predal diplomo častnega člana.
Bush čestital Koštunici
21. 04. 2001 00.00
Pred jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami v Črni gori, ki bodo svojevrsten referendum pred referendumom o usodi skupne države s Srbijo, je ameriški predsednik George Bush čestital jugoslovanskemu kolegu Vojislavu Koštunici ob dnevu državnosti ZRJ, ki ga praznujejo 27. aprila.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Izrael z raketami napadel Ramalo in Gazo
29. 03. 2001 00.00
Izraelski bojni helikopterji in topništvo so sinoči silovito obstreljevali cilje v Ramali na Zahodnem bregu in v Gazi. Po palestinskih navedbah je bilo v več mestih slišati eksplozije. Ramala je bila popolnoma v temi. Rakete in topniški izstrelki naj bi zadeli tudi sedež osebne garde palestinskega voditelja Jaserja Arafata, Force 17.
VS obsodil nasilje albanskih skrajnežev
22. 03. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči sprejel resolucijo, s katero je obsodil nasilje skrajnežev, vključno s terorističnimi dejavnostmi, v Makedoniji in v nekaterih občinah v južni Srbiji. VS obenem ugotavlja, da ima to nasilje podporo albanskih skrajnežev zunaj omenjenih območij ter predstavlja grožnjo varnosti in stabilnosti širše regije. Resolucijo so po diplomatskih virih pripravile štiri stalne članice VS, sprejeta pa je bila soglasno. V resoluciji VS podpira suverenost in ozemeljsko celovitost ZR Jugoslavije, Makedonije in drugih držav v regiji.
MZZ zaskrbljeno zaradi razmer v Makedoniji
06. 03. 2001 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi pojavov etične nestrpnosti in oboroženega nasilja na severozahodni makedonski meji, ki so v nasprotju s prizadevanji Makedonije in mednarodne skupnosti za stabilizacijo in normalizacijo razmer v regiji.
Ranieri na obisku v Ljubljani
10. 01. 2001 00.00
Italijanska vlada je zainteresirana za sprejetje zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji in upa, da ga bo senat sprejel kmalu, je med današnjim obiskom v Ljubljani poudaril državni podsekretar na italijanskem zunanjem ministrstvu Umbero Ranieri. Ob tem je dodal, da je parlament pri odločanju o zakonu suveren, zato ni mogel potrditi, kdaj naj bi senat zakon obravnaval.
Picula ne gre v Izolo
05. 01. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula se ne bo udeležil nedeljskega hrvaško- slovenskega srečanja, ki ga v Izoli pripravlja Društvo istrskega prijateljstva. Kot v današnji izdaji poroča zagrebški dnevnik Vjesnik, sklicujoč se na hrvaško zunanje ministrstvo, bo namesto Picule na srečanje prišel njegov pomočnik Joško Paro. Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je včeraj dejal, da je pripravljen priti v Izolo, če bo prišel tudi Picula. Na MZZ so danes povedali, da jih hrvaška stran uradno za zdaj še ni obvestila o tem, ali se bo minister Picula sestanka udeležil ali ne.
Drnovšek zadovoljen z dogovorom
11. 12. 2000 00.00
Slovenija, Slovaška, Madžarska in Češka pozdravljajo dogovor, sprejet na vrhu Evropske unije v Nici, so po srečanju v Bratislavi poudarili predsedniki vlad teh držav - Janez Drnovšek, Mikulaš Dzurinda, Viktor Orban in Miloš Zeman. Novi dogovor o institucionalni prenovi unije namreč odpira pot za širitev EU z letom 2003 in štiri države so prepričane, da bodo končale pogajanja za članstvo v EU do konca leta 2001. Tako Slovenija, Madžarska in Češka, sicer članice luksemburške skupine, kot tudi Slovaška, ki je pogajanja z EU začela kasneje, pa so izrazile upanje, da bodo lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament leta 2004.
Vlada zadovoljna z izkupičkom
11. 12. 2000 00.00
Slovenija je v Nici iztržila sedem poslancev v parlamentu, svojega komisarja v Evropski komisiji in še 4 glasove v ministrskem svetu. Po mnenju slovenske vlade je to dober izkupiček. Nekatere majhne države pa menijo, da je nova pogodba napisana v prid velikim državam in so z razdelitvijo glasov v ministrskem svetu, kjer se sprejemajo pomembne odločitve nezadovoljne.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Vrh EU-Balkan v Zagrebu
23. 11. 2000 00.00
V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.
Slovenija pozdravlja sprejem ZRJ v ZN
02. 11. 2000 00.00
Pozno sinoči je Organizacija združenih narodov dobila novo članico: le nekaj tednov po menjavi človeka na čelu Zvezne republike Jugoslavije so to državo kot novo članico sprejeli v svetovno organizacijo.
ZRJ nova članica ZN
02. 11. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je sinoči brez glasovanja sprejela osnutek kratke resolucije, ki jo je pripravila Francija, podprlo pa okoli 70 drugih držav - med njimi vse ostale naslednice nekdanje SFRJ - s katero je ZR Jugoslavijo sprejela medse kot novo članico ZN. Po krajših govorih predstavnikov 13 držav, med katerimi je bil tudi najverjetnejši prihodnji zunanji minister ZRJ Goran Svilanović, so nato opravili še slovesnost dviga zastave nove države. Pred tem so z droga spustili trobojnico z rdečo zvezdo nekdanje SFRJ in na mizi, kjer bodo po novem sedeli diplomati ZRJ, zamenjali simbole SFRJ s simboli nove članice. Gre za dejanje, ki pomeni slovo od preteklosti, utrdilo pa se je načelo, da so vse države, ki so nastale po razpadu nekdanje SFRJ, enakopravne naslednice, kar bo po osmih letih oviranja starega beograjskega režima omogočilo pogovore o vseh preostalih odprtih vprašanjih. Predstavnik Črne Gore v ZN Željko Perović je novinarjem pred sprejemom ZRJ v ZN ponovil besede predsednika Mila 195144ukanovića, da Črna Gora pozdravlja zmago demokratične opozicije v Srbiji in upa, da bo DOS zmagala tudi 23. decembra na srbskih volitvah, ker se bosta potem dve demokratični vladi lažje dogovorili o prihodnjih medsebojnih odnosih.
Predstavitev mesta Ljubljane na Dunaju
02. 11. 2000 00.00
Prihodnji teden bo na Dunaju potekala predstavitev mesta Ljubljane z naslovom Ljubljana pozdravlja Dunaj, v okviru katere bodo potekali pogovori ljubljanske županje Vike Potočnik in njenega dunajskega kolega Michaela Haeupla. Med predstavitvijo, ki bo potekala 8. in 9. novembra, bodo poleg tega odprli tudi razstavi "Dobrodošli v Ljubljani, srcu Slovenije" in "Mojstrovine Slovenije".
Slovenija podpira mirovna prizadevanja
18. 10. 2000 00.00
Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Slovenija pozdravlja rezultate bližnjevzhodnega vrha v egiptovskem Šarm el Šejku in upa, da bosta obe strani izpolnili obveznosti. Hkrati je v današnjem sporočilu za javnost izrazilo globoko obžalovanje in zaskrbljenost zaradi napetosti in spopadov med Izraelci in Palestinci, ki so v preteklih tednih terjali številne žrtve. Nadaljnje naraščanje napetosti ima lahko daljnosežne posledice za stabilnost celotne regije.
Koštunica pripravljen normalizirati odnose z ZDA
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je po današnjem srečanju s posebnim svetovalcem ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan Jimom O'Brienom v Beogradu izrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov med ZRJ in ZDA. "V komunikaciji med državama je bila doslej nekakšna praznina, vendar upam, da jo bosta državi po današnjem srečanju uspeli zapolniti," je dodal Koštunica. Koštunica je še izrazil zaskrbljenost v zvezi z daytonskim sporazumom in resolucijo Združenih narodov o Kosovu. Pri tem ni pojasnil razlogov za svojo zaskrbljenost, ponovil pa je stališče, da Kosovo ostaja sestavni del Srbije. Dejal je še, da je Kosovo problem celega Balkana, Evrope in celega sveta. Odposlanec ameriškega predsednika je pogovore s Koštunico označil za "tople in odprte", ki so po njegovih besedah pripomogli k vzpostavitvi ugodnega ozračja v odnosih med ZDA in ZRJ. O'Brien je še dejal, da si ameriška stran v skladu z navodili predsednika Clintona in v dogovoru s kongresom prizadeva urediti "tehnična" vprašanja, ki bodo omogočila vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Koštunica pa je za oddajo italijanske televizije RAI, ki bo predvidoma na sporedu drevi, zatrdil, da bo spoštoval voljo Črnogorcev, četudi ne želijo biti več sestavni del jugoslovanske federacije. Obenem je ocenil, da bi lahko zaradi zgodovine, skupnih odnosov in sedanjih demokratičnih sprememb v Srbiji prevladala želja po skupni državi med Srbijo in Črno goro. Medtem je tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Thomas Dawson v Washingtonu dejal, da bi se lahko ZRJ pridružila IMF že v nekaj mesecih. Po besedah Dawsona se IMF o tem sicer še ni pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, vendar pa pozdravlja njihovo namero o pridružitvi ZRJ k IMF, pa tudi drugim mednarodnim ustanovam.
GZS pozdravlja spremembe v ZRJ
10. 10. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije pozdravlja politične spremembe v Zvezni republiki Jugoslaviji in pričakuje, da bodo jugoslovanske oblasti čimprej začele vzpostavljati tudi pogoje za gospodarsko sodelovanje s tujino.
DLP zadovoljno s presojo sodišča
26. 09. 2000 00.00
Društvo Ljudska pobuda (DLP) pozdravlja dejstvo, da se je ustavno sodišče končno izreklo o podani pobudi za presojo zakonitosti volilnega sistema. S podano obrazložitvijo ob zavrnitvi te pobude je namreč ustavno sodišče po mnenju DLP dokončno odpravilo vsakršen dvom o zakonitosti letošnjih državnozborskih volitev, kot tudi onemogočilo nadaljnje manipulacije v zvezi s spremembo ustave ali sedanjim volilnim sistemom.
Clinton bo obiskal Vietnam
15. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton bo novembra predvidoma odpotoval v Hanoi, so sinoči sporočili iz Bele hiše. Clinton bo Vietnam najverjetneje obiskal po letnem vrhu članic APEC, ki bo 15. in 16. novembra v Bruneju. Načrtovani Clintonov obisk v Vietnamu, ki bo prvi obisk kakega ameriškega predsednika po vojni v Vietnamu leta 1975, bo pomenil obnovitev vezi med nekdaj sovražnima državama.
Samaranch pozdravlja teste EPO na OI
03. 08. 2000 08.14
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch v celoti podpira načrtovano uvedbo krvnih testov za preiskavo vsebnosti prepovedanega eritropoietina (EPO) na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyju. ''Včerajšnji dan je bil za celoten svetovni šport velik dan. V Sydneyju bomo videli doslej najčistejše igre vseh časov,'' je na 27. zasedanju Mednarodne odbojkarske zveze (FIVB) v Sevilli povedal dolgoletni vodja olimpijske družine.
Zaključen prvi dan konvencije
01. 08. 2000 13.28
Prvi dan nacionalne konvencije ameriške Republikanske stranke v Philadelphiji so delegacije 50 ameriških zveznih držav in šestih prekomorskih območij začele s tradicionalnim glasovanjem za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ki ga bodo uradno imenovali zadnji dan konvencije, v četrtek. Vodstva delegacij 15 zveznih držav in dveh prekomorskih območij so včeraj slavnostno objavila ime kandidata stranke za predsednika države. V skladu z uveljavljenim protokolom in po abecednem redu je večina delegacij izrazila podporo Georgu W. Bushu mlajšemu, samo pet elektorskih glasov pa je dobil senator John McCain, ki je do nedavnega veljal za Bushevega največjega tekmeca, a je dan pred začetkom konvencije javno izrazil podporo Bushu.
Kritično do besedila zaščitnega zakona
28. 07. 2000 15.50
Slovenska gospodarsko prosvetna skupnost (SGPS) je zelo kritična do besedila zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki ga je pred kratkim odobrila italijanska poslanska zbornica. Kot je bilo rečeno na današnji tiskovni konferenci v Trstu, je po mnenju organizacije najboljša dosedanja iztočnica za zaščito tudi Slovencev v Italiji okvirni zakon za zaščito manjšin na italijanskem polotoku, se pravi zakon št. 482, ki je bil sprejet 15. decembra 1999. Prav ta zakon daje namreč deželi Furlaniji-Julijski krajini možnost še dograjevanja zaščite s pomočjo deželne ustanove za Slovence. Če bo besedilo zaščitnega zakona sprejeto tudi v senatu, bo sprememba tudi na področju medijev: slovenski mediji, ki iz izdajajo delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, ne bodo deležni podpore. Kar se tiče odnosov s Slovenijo, pa je Gombač dejal, da bo, če bo Slovenija nadaljevala po dosedanji poti odnosov z manjšinskimi ustanovami, SGPS prosila italijansko vlado, naj Slovenija naveže stike tudi z njo. Poleg drugega je bilo na novinarski konferenci omenjeno črtanje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji iz besedila zaščitnega zakona, tudi Sindikat slovenske šole ni imenovan. SGPS pozdravlja dejstvo, da je v zakonu predvidena denarna podpora za razvoj dolin v videmski pokrajini. Člen, ki v besedilu zakona predvideva olajšave pri izvolitvi manjšinskega predstavnika v izvoljena telesa, pa po Gombačevih besedah pomeni, da stranka Slovenske skupnosti izgine s političnega obzorja.
SSk o zaščitnem zakonu za manjšino
22. 07. 2000 16.46
Po mnenju Slovenske skupnosti (SSk) je sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici zgodovinski dogodek, ki ga slovenska stranka pozdravlja, so poudarili na današnji novinarski konferenci SSk. Zaščitni zakon bo sedaj obravnaval senat in v tem okviru so glede vključevanja novih popravkov po mnenju SSk vse poti še popolnoma odprte. Zakon ne sme biti ikona, ampak se mora spremeniti v življenje. Sicer SSk snuje - za zdaj na tržaški pokrajinski ravni - t.i. ''urad za človekove pravice'', ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že danes v veljavi. Po mnenju SSk je pozitiven je že prvi člen zakona, ki priznava obstoj Slovencev v tržaški, goriški in tudi v videmski pokrajini, pa tudi člen, ki določa podržavljenje dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji. Vendar, pripominja SSk, je zakon sad dolge in mučne razprave, ki jo je levosredinska večina vodila slabo. Končno besedilo, ki je bilo odobreno v zbornici, pa je rezultat iskanja kompromisov in je v nekaterih temeljnih točkah tudi s pravnega stališča nejasno. Zakon, je bilo rečeno na novinarski konferenci, je kompleksno besedilo, ki želi v nekaterih točkah rešiti neka konkretna vprašanja, v nekaterih členih pa je nejasen, nekateri členi pa si med seboj tudi nasprotujejo. Vendar je SSk dosegla tudi nekaj pozitivnih popravkov, kot npr., da najbolj reprezentativne organizacije manjšine določijo svoje predstavnike v paritetno komisijo, ki bo urejevala zakon. Drugi dosežek SSk je ta, da bo postopek vračanja poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko brezplačen.