pozval
Razgoršek pozval vodstvo k odstopu
24. 10. 2000 00.00
Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek je na popoldanskem neformalnem srečanju kandidatk in kandidatov SLS+SKD in vodij strankinih okrajnih volilnih štabov v Ljubljani vodstvo stranke obvestil, da je v ponedeljek odstopil z mesta predsednika mariborskega odbora SLS+SKD. Obenem je vodstvo stranke pozval, da sledi njegovemu zgledu in ponudi odstop. Predsednik stranke Franc Zagožen je do Razgorškovega predloga zadržan. Po njegovem mnenju bi odstop celotnega vodstva v tem trenutku pomenil, da bi vodstvo stranke moralo v vsakem primeru naprej opravljati svojo funkcijo do rednega kongresa, ki naj bi ga pripravili decembra, ker drugače stranka ne bi imela legitimnega vodstva.
Nova vlada v ZRJ v tednu dni
23. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je sinoči za beograjski radio B2-92 povedal, da bo ZRJ v enem tednu dobila novo vlado.
Poziv OPEC-a k črpanja nafte
22. 10. 2000 00.00
Ameriški minister za energetiko Bill Richardson je v venezuelski prestolnici Caracas med pogovorom z venezuelskim kolegom Alijem Rodriguezom izrazil željo, da bi članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) povečale količino načrpane nafte. Richardson je predsedujočega organizaciji OPEC pozval, naj organizacija resno preuči možnosti za hitrejše povišanje količin načrpane nafte za zapolnitev sproščenih zalog.
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Petritsch poziva Koštunico
21. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik ZN za BiH Wolfgang Petritsch je jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico na srečanju v Beogradu pozval, naj spoštuje mirovni proces v BiH. ZRJ je ena ključnih podpisnic Daytonskega sporazuma in mora znova sodelovati v procesu normalizacije razmer v BiH, je poudaril avstrijski diplomat.
Humanitarni koordinator o Iraku
20. 10. 2000 00.00
Novi humanitarni koordinator OZN za Irak Tun Myat je na novinarski konferenci v New Yorku opisal položaj v Iraku, za katerega že deset let veljajo mednarodne sankcije. Myat je pozval k čimprejšnji sprostitvi 2,2 milijarde dolarjev vrednih pogodb iz Programa nafta za hrano, po katerem lahko Irak izvaža nafto, denar od prodaje pa pod nadzorom OZN nato porabi za hrano in zdravila. Za veliko večino zaostalih pogodb so odgovorne ZDA, ki trdijo, da lahko blago služi v drugačne kot le humanitarne namene. Myat je izrazil prepričanje, da je program razdeljevanja hrane v Iraku sicer med najboljšimi na svetu in hrana pride do tistih, ki jo potrebujejo, vendar ljudem primanjkuje vseh drugih dobrin. Iračani zato hrano prodajajo na črnem trgu, da bi dobili denar za obleko in obutev.
Vrh foruma Evropa-Azija
20. 10. 2000 00.00
V južnokorejski prestolnici se je začel dvodnevni vrh foruma Evropa-Azija, t.i. ASEM, na katerem sodelujejo voditelji 15 članic EU in desetih azijskih držav. To je že tretji ASEM, ki je najpomembnejše mednarodno srečanje na korejskih tleh po olimpijskih igrah leta 1988. Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je ob odprtju srečanja pozval države udeleženke, naj podprejo najnovejši proces zbliževanja in sprave med Južno in Severno Korejo. Ob začetku zasedanja o varnostnih in političnih vprašanjih so udeleženci sprejeli posebno izjavo o miru na Korejskem polotoku. Na vrhu naj bi sicer največ pozornosti namenili prihodnjemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu sodelovanju med Evropo in Azijo. Ob robu 3. vrhunskega zasedanja Evropske unije in Azije (ASEM) v Seulu se je danes v južnokorejski prestolnici zbralo več kot 10.000 demonstrantov, ki nasprotujejo procesu globalizacije. Proteste so pripravili v olimpijskem parku, ki je od prizorišča vrha oddaljen več kilometrov, po poročanju medijev pa so protesti minili mirno. V študentskih protestih pred poslopjem, kjer so se zbrali evropski in azijski voditelji, pa sta bila danes v posredovanju policije, ki je razgnala kakih 400 študentov, po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap ranjena dva protestnika. Študentje so udeležencem vrha želeli predati pismo, v katerem obsojajo "razprodajo" korejskega gospodarstva. Na območju kongresnega centra sicer velja prepoved shodov. Različne skupine ostalih slojev prebivalstva so se medtem povezale v združenje ASEM 2000 Ljudski forum, ki zaghteva vključitev različnih družbenih skupin v delo vrha. Voditelji EU in azijskih držav bodo danes in jutri v Seulu govorili predvsem o smernicah prihodnjega gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med obema celinama.
Srečanje Koštunice z vodstvom vojske in policije
19. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je danes v Beogradu srečal z načelnikom generalštaba jugoslovanske vojske Nebojšo Pavkovićem, vodjo srbske obveščevalne službe Radomirjem Markovićem in srbskim predsednikom Milanom Milutinovićem. Kot so sporočili iz urada predsednika ZRJ, so na srečanju govorili o varnostnih razmerah v državi in potrebi, da vojska in policija v polni meri izpolnjujeta zakonsko določene obveznosti.
Jutri parlamentarne volitve v Egiptu
17. 10. 2000 00.00
V Egiptu se bodo jutri začele parlamentarne volitve, ki bodo potekale v treh fazah. Volivci v Zgornjem Egiptu, delti Nila in Kairu bodo 444 od 454 članov parlamenta tako prvič volili v časovnih zamikih 18. in 29. oktobra ter 8. novembra. Novi parlament, v katerem bo tudi 10 poslancev, ki jih imenuje predsednik države, se bo na prvi seji sestal 14. decembra.
Haider ponovil zahteve v zvezi s Temelinom in Krškim
13. 10. 2000 00.00
Temelin bo preizkušnja za Evropsko unijo, je ob današnjih protestih proti delovanju češke jedrske elektrarne na mejnem prehodu Wullowitz na avstrijsko-češki meji dejal koroški deželni glavar Jörg Haider. Haider je poudaril, da niti Češka niti Slovenija ne moreta vstopiti v EU, dokler ne rešita vprašanja jedrskih elektrarn tako, da bo to v interesu Avstrije. Haider je v Wullowitz prišel v spremstvu avstrijskega ministra za infrastrukturo Michaelom Schmidom, ki je poudaril pomembnost vprašanja jedrskih elektrarn na ravni EU. Temelin ni katerokoli vprašanje, temveč je pomembno vprašanje za članstvo Češke v EU, je še dejal Schmid. Haider je vlado na Dunaju pozval, naj tako dolgo vztraja pri vprašanju jedrske varnosti, da bo EU natančno določila ustrezne varnostne standarde za obratovanje jedrskih elektrarn.
Zadnji dan vrha EU
13. 10. 2000 00.00
Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.
Vlada je ravnala odgovorno
13. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade se je danes odločil, da bo v Državni zbor poslal predlog za razrešitev finančnega ministra Zvonka Ivanušiča. Državna sekretarka Romana Logar pa je sprejela dokument, s katerim ji minister za finance odvzema del pooblastil. Na očitke državne sekretarke se je oglasil še razrešeni direktor Davčne uprave (DURS) Stojan Grilj.
Izraelci prekinili vojaške akcije v Gazi
12. 10. 2000 00.00
Izraelsko letalstvo je v odgovor na današnji uboj treh izraelskih vojakov šestkrat obstreljevalo objekte palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, enkrat pa tudi objekte v Gazi. Tarče letalskih napadov v Gazi si je popoldne ogledal palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil vidno šokiran in ni želel dati izjave. Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, ki ga je spremljal pri ogledu, pa je novinarjem dejal, da za Arafat pomenijo napadi vojno Izraela proti palestinskemu ljudstvu in palestinskim ozemljem. Po napadih, v katerih je bilo ranjenih 17 Palestincev, največ v Ramali, je svetovalec izraelskega premiera Ehuda Baraka dejal, da je vojska z napadi na točno določene cilje končala, s tem pa tudi zaključila operacijo omejenega obsega.
Podpredsednica vlade odstopila s položaja
12. 10. 2000 00.00
Podpredsednica filipinske vlade Gloria Macapagal Arroyo je zaradi obtožb na račun predsednika države Josepha Estrade, ki so ga obdolžili, da je od nezakonitih igralniških iger prejel milijon dolarjev podkupnine, sporočila, da odstopa s položaja ministrice za socialne zadeve, še naprej pa bo opravljala dolžnosti podpredsednice vlade.
V izraelskem napadu 16 ranjenih
12. 10. 2000 00.00
Potem ko se je razjarjena množica Palestincev danes v Ramali znesla nad dvema izraelskima
Podjetja niso zbrala dovolj sredstev
11. 10. 2000 00.00
Nemška podjetja ne bodo sama zmogla zbrati dogovorjenih petih milijard nemških mark za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma, je danes za nemško izdajo Financial Times Deutschland dejal tiskovni predstavnik sklada nemškega gospodarstva Wolfgang Gibowski. Na pomoč je pozval tudi državna podjetja. Nad njegovo izjavo se je že začudil češki posebni odposlanec v skladu za prisilne delavce Jiri Sitler, ki je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa spomnil, da so švicarske banke za podoben namen zbrale 1,2 milijarde ameriških dolarjev (oziroma približno 2,5 milijarde nemških mark)".
Annan pisal Koštunici
10. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico v pismu pozval, naj zaprosi za članstvo ZRJ v Združenih narodih, da bi tako razrešili dolgotrajni spor z Zahodom, ki je omejil sodelovanje Beograda pri delu organov Svetovne organizacije.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
JE Temelin je ovira za vstop Češke v EU
08. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schuessel je danes pozval češkega kolego Miloša Zemana, naj ne dovoli začetka delovanja jedrske elektrarne Temelin, "preden se ne pojasnijo vsa varnostna vprašanja". Obenem je napovedal, da bo začetek delovanja Temelina vplival na češko vstopanje v Evropsko unijo, saj v tem primeru ne bo moč zapreti poglavja o energiji. Od češkega premiera je odvisno, kako bo zagotovil dosedanji napredek pri pogajanjih za vstop v EU, je v danes objavljeni izjavi za javnost zapisal Schuessel.
Barak postavil Arafatu ultimat
08. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je po izredni seji vlade v Tel Avivu palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu postavil ultimat, naj v dveh dneh ustavi krvave nemire v Gazi in na Zahodnem bregu, sicer bo izraelski vojski ukazal, naj ukrepa.
Beograjčani slavijo konec komunizma
06. 10. 2000 00.00
V
Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij
06. 10. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
Mubarak pozval k izrednemu arabskemu vrhu
05. 10. 2000 00.00
Po srečanju z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom se je egiptovski predsednik Hosni Mubarak danes v
Putin pozval Indijo k prepovedi jedrskih poskusov
05. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril Indijo, da je že skrajni čas, da pristopi k sporazumu o popolni prepovedi jedrskih poskusov. Ob koncu obiska v Indiji, kjer je Putin obiskal indijski jedrski raziskovalni center BARC v Trombayu, je izrazil željo po sodelovanju Indije na pogajanjih za podpis sporazuma o popolni prepovedi jedrskih poskusov.
Kučan odgovoril Peterletu
05. 10. 2000 00.00
Iz predsednikovega urada so, potem ko je zunanji minister Lojze Peterle v pismu predsednika države Milana Kučana znova pozval k podpisu ukaza o odpoklicu nekaj veleposlanikov, sporočili, da Kučan podpisa ukazov o odpoklicu veleposlanikov ni odklonil, pač ga je odložil.
Nove članice na evropskih volitvah 2004
04. 10. 2000 00.00
Evropski parlament se je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu zavzel za tak časovni potek širitvenega procesa, da bi prve nove članice lahko sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev v letu 2004.
Putin za kompromis med Indijo in Pakistanom
04. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v okviru uradnega obiska v Indiji v današnjem nastopu v indijskem parlamentu pozval Indijo in Pakistan, da končno najdeta kompromisno rešitev za spor glede Kašmirja. Ob tem je zahteval, naj v celoti spoštujeta nadzorno črto, ki ločuje to ozemlje na dva dela.