pozval

Enote sil SFOR zajele dva vojna zločinca
23. 07. 1998 13.58
Enote sil SFOR so v sredo zvečer zajele dva vojna zločinca, Nenada in Predraga Banovića, ki ju je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992, ko sta bila stražarja v zaporniškem taborišču pri Prijedorju, so sporočili z zveze NATO. Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je ob tej priložnosti v tiskovnem sporočilu poudaril, da bo SFOR še naprej trdno in pravično izvajal svoj mandat ter ne bo prenašal ravnanja v nasprotju z Daytonskim sporazumom na nobeni strani. Zadnja akcija naj bo v novo opozorilo vsem obtoženim vojnih zločinov, da bodo prepeljani pred sodišče, je dejal Solana in vse obtožence pozval k predaji.

Kofi Annan med obiskom v Mehiki pozval zapatiste k pogajanjem
23. 07. 1998 11.08
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je med obiskom v Mehiki vlado in zapatiste pozval, naj s pogajanji na miren način rešijo krvavi spor v zvezni državi Chiapas. Po pogovorih z mehiškim predsednikom Ernestom Zedillom je Annan včeraj povedal, da mu je Zedillo zagotovil, da za Chiapas ne bodo iskali vojaške rešitve.

SFOR zajel dva vojna zločinca
23. 07. 1998 10.32
Enote sil SFOR so sinoči zajele dva vojna zločinca, Nenada in Predraga Banovića, ki ju je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992, ko sta bila stražarja v zaporniškem taborišču pri Prijedorju, so sporočili z zveze NATO.

Belgija praznuje neodvisnost
21. 07. 1998 15.06
Belgija, mednarodno priznana kot neodvisna država leta 1831, danes praznuje dan državnosti. Ob tej priložnosti je kralj Albert II. Belgijce pozval, naj kulturnih in regionalnih raznolikosti v državi ne doumevajo kot težave, temveč kot veliko priložnost. S tem bo Belgija postala zgled za Evropo v procesu širitve, je dejal belgijski suveren.

Ameriški senat v sprejeti resoluciji Miloševića označil za vojnega zločinca
19. 07. 1998 09.45
Ameriški senat je v petek sprejeti resoluciji jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića označil za vojnega zločinca in Belo hišo pozval, naj pomaga pri privedbi Miloševića pred mednarodno sodišče v Haagu. Resolucija jugoslovanskega voditelja obtožuje vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida na območju nekdanje Jugoslavije. Po ocenah senata je Milošević od prihoda na oblast leta 1987 med srbskim narodom spodbujal in širil skrajni nacionalizem. Senat je še pozval ameriško vlado, naj Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo predloži vse dokaze proti Miloševiću.

Eiff: Delegacija OVSE bo preučila položaj v Jugoslaviji
16. 07. 1998 10.38
Delegacija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) bo v ZR Jugoslaviji preučila stanje na področju varovanja človekovih pravic, delovanje političnih institucij ter položaj medijev in manjšin, je v sredo v Beogradu dejal vodja delegacije, nemški diplomat Hans Joerg Eiff.

Turčija in Albanija zahtevata odločnejšo akcijo na Kosovu
16. 07. 1998 10.34
.Turčija in Albanija sta včeraj na srečanju v Tirani pozvali k odločnejši mednarodni akciji za razrešitev krize na Kosovu, še preden bi konflikt prerasel v še hujšo vojno, kot je bila v BiH. Turški predsednik Suleyman Demirel je albanski vladi dejal, da se bosanska tragedija nikakor ne sme ponoviti in mednarodno skupnost pozval k večji učinkovitosti.

Podaljšan mandat opazovalcem ZN na Prevlaki
16. 07. 1998 09.32
Varnostni svet je sinoči za šest mesecev podaljšal mandat opazovalcev ZN na Prevlaki ter Hrvaško in ZR Jugoslavijo pozval, da rešitev glede Prevlake dosežete s pogajanji. V resoluciji, ki so jo sprejeli v New Yorku, VS med drugim poziva k ''sprejemu nadaljnih korakov za zmanjšanje napetosti in izboljšanje varnosti in zaščite na območju''. Hrvaški veleposlanik pri ZN Ivan Šimonović je menil, da je resolucija VS o podaljšanju mandata opazovalcev ZN bistveno prispevala k rešitvi tega vprašanja, saj je po njegovem mnenju Prevlaka del Hrvaške ter ''varnostni, ne pa ozemeljski problem''.

Ruski finančni minister pozval dumo, naj podpre varčevalni program
15. 07. 1998 18.08
Ruski finančni minister Mihail Zadornov je parlament, v katerem imajo večino komunisti in nacionalisti, danes pozval, naj podpre varčevalni program vlade. Duma je za zdaj načelno sprejela novi zakon iz protikriznega programa vlade Sergeja Kirijenka. Ta predvideva izboljšanje sistema plačevanja davkov za mala podjetja, kot so restavracije, bencinske črpalke ali trgovine. Protikrizni program vlade je osnova za sprejem mednarodnih posojil v vrednosti 22,6 milijard dolarjev. V tretjem branju pa je duma sprejela zakon o pravicah tujih vlagateljev.

Duma še o zakonih za rešitev krize
15. 07. 1998 09.46
Ruski parlament bo danes nadaljeval razpravo o zakonih za rešitev krize, ki jih je predlagal premier Sergej Kirijenko, obenem pa naj bi tekla razprava tudi o dogovorih glede posojila Rusiji v vrednosti več milijard dolarjev. Hitro uresničevanje varčevalnih ukrepov je odločilno za dodelitev posojil Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Predsednik Boris Jelcin je dumo, v kateri imajo večino komunisti in nacionalisti, v torek še enkrat pozval, naj glasuje za zakone.

Jelcin pozval parlament k hitremu sprejemu protikriznih zakonov
14. 07. 1998 12.46
Ruski predsednik Boris Jelcin je parlament danes pozval k hitremu sprejemu protikriznih zakonov. Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je medtem opozoril na pomanjkanje denarja v lastnih blagajnah. Sklad, ki ga je močno obremenila že kriza v Aziji, bi se utegnil zaradi novega programa pomoči Rusiji znajti na robu plačilne sposobnosti.

Bo končno prišlo do pogajanj med Izraelci in Palestinci?
14. 07. 1998 10.23
Izrael in Palestinci so pripravljeni sodelovati na neposrednih pogajanjih, ki jih je predlagala ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, je v ponedeljek sporočil ameriški State Department. Pogajanja naj bi se začela po koncu obiska palestinskega voditelja Jaserja Arafata na Kitajskem, toda natančen datum srečanja še ni znan, je povedal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva James Rubin.

Oranževci bodo nadaljevali pohod; Clinton ogorčen nad včerajšnjim napadom
13. 07. 1998 09.56
Tudi po smrti treh otrok v podtaknjenem požaru na Severnem Irskem so se pripadniki protestantskega reda oranževcev odločili za nadaljevanje protesta proti prepovedi njihovega pohoda v Portadownu. Člani reda so se enoglasno odločili, da vztrajajo pri obleganju katoliškega dela mesta Drumcree ''za nedoločen čas'', je sinoči sporočil načelnik območja Portadowna Harold Gracey.

Tony Blair pozval k miru v Ulstru
10. 07. 1998 16.37
Britanski premier Tony Blair je danes pozval k miru na Severnem Irskem, kjer pričakujejo zelo napet konec tedna. Blair je v pogovoru za BBC dejal, da upa, da bodo vsi spoznali, da ne morejo dopustiti, da mirovni proces, ki so ga ljudje potrdili na referendumu in na volitvah v novo skupščino, postane talec kakršnihkoli skrajnežev.

Blatter zadovoljen
10. 07. 1998 14.52
Predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Sepp Blatter je prvič po izvolitvi komentiral delo sodnikov. Izjavil je, da je bilo sojenje na letošnjem SP na splošno zelo dobro, kljub temu pa je delilce pravice pozval, naj se pogosteje kot doslej udeležujejo seminarjev in izpopolnjevanj. Predsednik mednarodnega sodniškega združenja David Will in predsednik disciplinske komisije FIFE Pablo Porta Bussoms sta se strinjala s to oceno in sta ocenila, da je bilo sodniško delo v Franciji veliko boljše, kot v ZDA.

Jelcinov telefonski pogovor s Kohlom in Chiracom
10. 07. 1998 13.41
Ruski predsednik Boris Jelcin se je danes v zvezi s hudo finančno krizo v državi po telefonu pogovarjal z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom in francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom.

Kirijenko zaskrbljen zaradi zaostrovanja finančne krize
10. 07. 1998 10.29
Ruski premier Sergej Kirijenko je danes v nagovoru v zgornjem domu parlamenta izrazil zaskrbljenost zaradi zaostrovanja finančne krize v državi. Kirijenko je člane sveta federacije pozval, naj zato podprejo ukrepe za izboljšanje finančnega položaja.

Blair se je načeloma pripravljen sestati z oranževci
07. 07. 1998 14.04
Britanski premier Tony Blair je danes načeloma pristal na srečanje s predstavniki protestantskega reda oranževcev v poskusu rešitve slepe ulice, v katero so zašli zaradi zahtev oranževcev po povorki v katoliškem delu Portadowna.

Vajpayee poziva Pakistan k podpisu mirovnega sporazuma
07. 07. 1998 14.04
Indijski premier Atal Behari Vajpayee je danes Pakistan pozval k podpisu pakta o nenapadanju, v katerem naj bi se Islamabad in New Delhi med drugim obvezala, da se ne bosta zatekala k uporabi jedrskega orožja.

Začetek dela opazovalne misije na Kosovu
06. 07. 1998 11.51
Skupina mednarodnih opazovalcev je danes začela svojo misijo na Kosovu. Deset v Beogradu akreditiranih diplomatov bo na Kosovu obiskalo več krajev, kjer so potekali in še potekajo boji med srbskimi silami in Osvobodilno vojsko Kosova (OVK).

Habibi državljane pozval k postu
06. 07. 1998 09.23
Ob muslimanskem prazniku Mohamedovega rojstva, ki se je začel danes, je indonezijski predsednik B.J. Habibi državljane pozval k postu. Habibi je po navedbah državne tiskovne agencije Antare dejal, da je pravično, če se za poglobitev svoje vere in predanosti bogu ob ponedeljkih in torkih postijo. V nedeljo zvečer je okoli milijon muslimanov zbranih na stadionu v Džakarti molilo za konec gospodarske krize. Oblasti so minuli teden v Džakarti opozorile, da prebivalstvu grozi še hujša revščina. Po njihovih ocenah je v Indoneziji 79,4 milijona revnih ljudi. Njihovo število se utegne do konca leta povzpeti na 97 milijonov.

Tekstilci in usnjarji terjajo takojšnje ukrepe
03. 07. 1998 16.33
Republiški odbor Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije je na zadnji seji ponovno ocenil materialni in socialni položaj zaposlenih v tekstilni, oblačilni, usnjarski in usnjarsko predelovalni dejavnosti. Zaradi izredno kritične ocene in neugodnih rezultatov je sindikat ponovno pozval vlado, naj pospeši aktivnosti za izboljšanje razmer v tej dejavnosti.

Clinton v Hong Kongu
03. 07. 1998 09.49
Ob zaključku potovanja po Kitajski je ameriški predsednik Bill Clinton danes v Hong Kongu potrdil varnostno partnerstvo Združenih držav Amerike s tradicionalnimi zavezniki v Aziji. Varnost po zaslugi pozitivnega partnerstva s Kitajsko v zelo veliki meri narašča, njen temelj pa ostajajo odnosi s petimi pomembnimi demokratičnimi zaveznicami Japonsko, Južno Korejo, Avstralijo, Tajsko in Filipini, je dejal Clinton.

Javier Solana pozval k prekinitvi ognja na Kosovu
03. 07. 1998 09.44
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je po srečanju z albanskimi voditelji v Tirani sinoči pozval k prekinitvi ognja na Kosovu in začetku pogajanj in obnovi diplomatskih stikov. Solana je poudaril, da razmere na Kosovu vzbujajo globoko zaskrbljenost.

Solana v Sarajevu: Usoda BiH je v vaših rokah
02. 07. 1998 14.23
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je danes pozval narode in politike v BiH, naj dokončno izberejo svojo prihodnost in namesto delitev in nacionalnega sovraštva gradijo demokratično in gospodarsko blaginjo, ki jim bo omogočila vključitev v evroatlantske organizacije.

Duma sprejela devet zakonov antikriznega programa
02. 07. 1998 08.18
Poslanci ruske dume so danes v prvem in drugem branju sprejeli devet zakonov antikriznega programa vlade.

Clinton Kitajsko pozval k odpiranju trgov
01. 07. 1998 12.07
Ameriški predsednik Bill Clinton je na današnjem srečanju s kitajskimi poslovneži v Šanghaju Kitajsko pozval, naj svoje trge odpre mednarodnim tokovom, ameriške vlagatelje v največjo državo na svetu pa spodbudil, naj Kitajski pomagajo pri reševanju njenih okoljevarstvenih težav.

Jelcin poziva k podpori protikriznega programa
01. 07. 1998 09.16
Ruski predsednik Boris Jelcin je sinoči pozval poslance dume, naj potrdijo protikrizni program, ki ga je minuli teden predlagala vlada, duma pa ga bo začela obravnavati na današnjem zasedanju. V pismu, poslanem spodnjem domu parlamenta, je predsednik Jelcin menil, "da edino sodelovanje med izvršilno in zakonodajno oblastjo lahko omogoči razplet socialno-ekonomske krize, ki v zadnjem obdobju pesti Rusijo".

Clintonov apel k večji svobodi
29. 06. 1998 08.54
Ameriški predsednik Bill Clinton je študente univerze v Pekingu pozval k večji politični svobodi na Kitajskem. "Gospodarska varnost je pomemben element svobode," je dejal Clinton. "Vendar mora svoboda pomeniti več kot gospodarske priložnosti. V Ameriki verjamemo, da je svoboda v sebi nedeljiva." V zvezi s kitajsko bojaznijo pred nestabilnostjo je ameriški predsednik poudaril: "Prepričani smo, in naše izkušnje kažejo, da svoboda krepi stabilnost." Zagotovil je, da ZDA Kitajski nočejo narekovati svojih nazorov. "A prepričani smo, da so določene pravice univerzalne." Clinton je dejal še, da hoče s Kitajsko zgraditi "nov odnos za novo stoletje".

Clinton in Zemin o jedrskem orožju in človekovih pravicah
27. 06. 1998 11.08
V Pekingu sta se na uradni pogovorih sestala ameriški predsednik Bill Clinton in njegov kitajski kolega Jiang Zemin. Voditelja sta po dveurnih uradnih pogovorih, ki so sledili sprejemu z vojaškimi častmi na Trgu nebeškega miru, sprejela dogovor v 47 točkah. Ta med drugim obravnava "preusmeritev" ameriških in kitajskih strateških jedrskih raket - to pomeni, da nobena raketa ne bo usmerjena proti ozemlju druge države, pa tudi vprašanje človekovih pravic.