prah
Teleskop Hubble fotografiral umirajočo zvezdo
22. 10. 1999 08.11
Vesoljski teleskop Hubble, ki kroži okoli Zemlje, je posnel fotografijo umirajoče zvezde v obdobju, ko se iz navadne rdeče orjakinje spreminja v meglico. Spreminjanje poteka tako hitro, da ga je ne glede na to, da večino zvezd podobnih našemu Soncu prej ali slej čaka tudi ta stopnja razvoja, zelo težko opaziti. Opazovana zvezda se imenuje OH231.8+4.2.
Kokain - modna droga mladih Britancev
09. 09. 1999 07.49
Uživanje kokaina se vse bolj širi med mladostniki v Veliki Britaniji, beli prah je postal že kar ''moda''. Po podatkih notranjega ministrstva se je lani uživanje kokaina med 20- do 24-letniki izredno povečalo. V starostni skupini od 16 do 29 let je 5 odstotkov vprašanih navedlo, da so ga že uživali. Po podatkih iz poročila temu botruje zgledovanje mladostnikov pri ''bogatih in slavnih'', čeprav oblasti še ne govorijo o nevarnosti epidemije po vzoru Združenih držav Amerike. Zloraba drog se je posebej povečala med revnejšimi sloji družbe, k čemur je pripomogel tudi nedaven padec cene kokaina.
Obletnica jedrskega napada na Hirošimo in Nagasaki
05. 08. 1999 13.40
Letos mineva 54 let, odkar sta ameriški jedrski bombi spremenili v prah japonski mesti Hirošima in Nagasaki, pri tem pa je takoj izgubilo življenje več kot 38.000 ljudi. Za posledicami eksplozij naj bi v letih agonije, ki so sledila, umrlo še več kot 330.000 ljudi, od tega 10.000 korejskih delavcev.
Prvi koncert Svetovnega zbora mladih v Sloveniji
03. 08. 1999 16.10
Svetovni zbor mladih (WYC), ki je konec julija pod vodstvom dveh dirigentov vadil svoj spored v Ljubljani, v zavodu sv. Stanislava, je začetek avgusta začel koncertno turnejo po Sloveniji, Italiji, Avstriji, Hrvaški in Nemčiji.
NASA se je odpovedala vrtanju kometa
02. 07. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija NASA se je zaradi finančnih težav odpovedala edinstvenemu načrtu pristanka raziskovalne sonde na jedru kometa. Sonda bi v površino kometa tudi vrtala. Trenutno potrebuje NASA finančna sredstva za pomembnejše in časovno nujnejše naloge v vesolju. Dve od njih sta popravilo žiroskopa na vesoljskem teleskopu Hubble in priprava nove odprave na Mars, za kar so porabili že približno 100 milijonov dolarjev. Odpoved načrtu, ki se imenuje Space Technology-4 (Vesoljska tehnologija-4), bo omogočila prihranek v višini 240 milijonov dolarjev.
Muhca - zadnja premiera Primorskega dramskega gledališča
17. 06. 1999 10.56
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo danes v Kanalu ob Soči premierno uprizorilo komedijo Muhca italijanskega renesančnega komediografa Angela Beolca Ruzanteja. To je obenem zadnja predstava letošnje sezone.
Microsoftov IntelliMouse Explorer med novostmi sejmov COMDEX in Windows World
29. 04. 1999 21.21
Microsoft je na sejmih COMDEX/Spring '99 in Windows World predstavil novo obliko in tehnologijo računalniške miške: kazalno napravo Microsoft(R) IntelliMouse(R) Explorer in tehnologijo optičnega sledenja IntelliEyeTM. Obe novosti nadomeščata klasično računalniško miško s podlago, ki ima že 30-letno tradicijo.
Komorni zbor Ave iz Ljubljane uspešen na Rodosu
18. 04. 1999 08.28
Komorni zbor Ave iz Ljubljane pod vodstvom Andraža Hauptmana je na drugem mednarodnem tekmovanju Rodos '99 v konkurenci zborov med drugim iz Grčije, Argentine, Švedske, Finske in Velike Britanije osvojil prvi mesti v kategorijah komornih skupin do 16 pevcev in mešanih zborov ter veliko nagrado kot absolutni zmagovalec tekmovanja, in sicer komorna zasedba.
Andrej Podvršič direktor policije, Janez Božič predsednik uprave DARS
25. 02. 1999 17.24
Vlada je za generalnega direktorja policije imenovala Andreja Podvršiča. Vlada je imenovala tudi novo upravo Družbe za avtoceste v RS (DARS), ki jo bo vodil Janez Božič. V upravi DARS bodo še Ladislav Prah, Stanko Debeljak, Abdon Peklaj, Gordana Višinski ter Erika Trojer.
Povezovanje BMW-ja in Roverja s Volkswagnom?
13. 02. 1999 09.41
Po pisanju nemškega tednika Spiegel se je znova dvignil prah glede govoric o povezovanju BMW-ja in Roverja z Volkswagnom. S strani BMW-ja govorice vztrajno zanikajo tako vodilni kot tudi delničarji. Šef Volkswagna Ferdinand Piech pa napoveduje skupno sodelovanje pri izdelavi novega BMW-jevega modela. Sodelovala naj bi Volkswagnovo hčerinsko podjetje Audi in BMW vsak s po 24,9-odstotnim kapitalskim deležem. Piech naj bi britansko Investmentbank Morgan Stanley že najel za izdelavo načrta povezovanja. Znova so v igri za nakup BMW-ja tudi Fiat, Renault in Ford. BMW-ju bi ob povezovanju Volkswagen desetino kupljenega deleža izplačal v delnicah Audija, preostalo pa v denarju. Kot pišejo v Spieglu naj bi VW prevzel izdelavo osebnih vozil BMW-jevega hčerinskega podjetja Rover, pri čemer bi Rover tako kot Volkswagnovi hčerinski podjetji Seat in Škoda za svoja vozila uporabljal motorje, menjalnike, osi in elektroniko za vozila iz skupnih tovarn.
Združevanje Volkswagna in BMW
12. 02. 1999 17.12
Po pisanju nemškega tednika Spiegel se je znova dvignil prah glede govoric o povezovanju BMW-ja in Roverja z Volkswagnom. S strani BMW-ja govorice vztrajno zanikajo tako vodilni kot tudi delničarji.
Izstreljena raketa delta 2
08. 02. 1999 18.15
V letalskem oporišču Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida so v nedeljo ob 22.04 in 15,238 sekunde po srednjeevropskem času po enodnevni preložitvi zaradi tehničnih težav z rampe 17A uspešno izstrelili tristopenjsko nosilno raketo delta 2. Z raketo je krenila na sedem let dolgo potovanje do kometa in nazaj ameriška samodejna sonda Stardust (Zvezdni prah), ki bo od marca do maja 2000 in od julija do decembra 2002 zbirala vzorce medzvezdnega prahu.
Izstreljena raketa delta 2
08. 02. 1999 13.59
V letalskem oporišču Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida so v nedeljo ob 22.04 in 15,238 sekunde po srednjeevropskem času po enodnevni preložitvi zaradi tehničnih težav z rampe 17A uspešno izstrelili tristopenjsko nosilno raketo delta 2.
Galileo pojasnil nastanek Jupitrovih kolobarjev
19. 09. 1998 09.28
Ameriški astronomi so kot kaže uspeli rešiti uganko o nastanku kolobarjev okoli Jupitra. Opazovanja s pomočjo samodejne vesoljske sonde Galileo, ki kroži okoli Jupitra, so pokazala, da so trije kolobarji, ki jih z Zemlje sicer ne vidimo, nastali iz prahu z Jupitrovih naravnih satelitov. Meteoroidi, ki so zadevali štiri notranje Jupitrove lune, so iz njih dvigali prah, je sporočil Joseph Burns s Kornelijske univerze v ameriški zvezni državi New York. Prah, ki je nastal po udarcih, se je nato zaradi močnega gravitacijskega polja okoli planeta izoblikoval v kolobar.
V Slovenskih Konjicah četrta likovna prijateljevanja
27. 05. 1998 14.22
V Slovenskih Konjicah od 27. do 30. maja potekajo letošnja, že četrta likovna prijateljevanja - slikarska kolonija, ki se bo v soboto zvečer končala z dražbo slik in polnitvijo konjiškega vina. Zamisel za prireditev je nastala v tedniku Novice iz Slovenskih Konjic, ob podpori turističnih delavcev Dravinjske doline, organizatorjev kulturnega življenja in podjetnikov s širšega celjskega območja so ji lani dodali predstavitev najboljših konjiških vin, letos pa še golf.
Zvezdni prah povzroča klimatske spremembe
27. 05. 1998 07.53
Večina znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskavami ozračja, danes meni, da so klimatske spremembe na Zemlji posledice počasnega prerazporejanja sončne toplote po površini planeta, do katerih prihaja zaradi cikličnih variacij v obliki Zemljine orbite. Stanley Dermott, predsednik oddelka za astronomijo na floridskem vseučilišču v Gainesvilleu, in Stephen Kortenkamp, doktor znanosti in član znanstvenega društva na inštitutu Carnegie v Washingtonu, pa sta nedavno razvila teorijo, po kateri obsežne spremembe v Zemljinem ozračju, ki utegnejo trajati tudi več milijonov let, nastajajo zaradi kopičenja vesoljskega prahu v zemeljski atmosferi, ki najverjetneje nastaja zaradi trčenj asteroidov v vesolju. Kot v zadnji številki revije Science piše ameriška agencija USIA, medplanetarni prah morda predstavlja dodaten dejavnik, ki povzroča spremembe ozračja in pospešuje izumiranje vrst. Znanstvenika sta izračunala, da vsako leto na Zemljo pade skoraj 30 milijonov kilogramov prašnih delcev iz oblakov, ki krožijo okrog Sonca in v notranjem delu sončnega sistema. Izdelala sta tudi model tokov prašnih delcev za zadnjih 1,2 milijona let in odkrila, da do največjega strujanja prihaja približno vsakih 100.000 let, kar se približno ujema z variacijami ekscentričnosti Zemljine orbite, ki ima podobno frekvenco. "Stalna rast tako velikih količin prahu lahko povzroči obsežne spremembe v ozračju na Zemlji, ki lahko traja tudi več milijonov let", je poudaril Dermott.