pravično
Tudi v opoziciji za Nato
22. 08. 2001 00.00
Nova Slovenija ima vstop v EU in zvezo Nato za prioriteti, vendar opozarjajo na premalo poudarjene koristi vstopa v Nato. Podobnega mnenja so tudi v SLS+SKD, ki pa zagovarjajo predhodne referendume.
Mitrović zadovoljen s pogajanji
26. 05. 2001 00.00
Vodja jugoslovanske delegacije na dunajskih pogajanjih o nasledstvu nekdanje SFRJ Dobrosav Mitrović je za Večernje novosti dejal, da je ZRJ dosegla "odličen izid" in dodal, da so bile zvečine sprejeta jugoslovanske stališča, "ki so bila v skladu s standardi mednarodne skupnosti", posledično pa je to prineslo "popolnoma nov položaj, drugačen od tistega, na katerega so upali Hrvati in Slovenci".
Nepravilno podeljene koncesije za GSM 900
24. 05. 2001 00.00
Pritožbeni senat vrhovnega sodišča je s sodbo zavrnil pritožbo družbe Simobil na odločitev prvostopenjskega senata vrhovnega sodišča, ki je 20. januarja 1999 kot nezakonito odpravilo odločbo vlade o podelitvi koncesij za GSM 900. Z drugostopenjsko odločbo je vrhovno sodišče tako zavrnilo vse pritožbene ugovore kot neutemeljene, spremenilo pa je tudi procesno odločbo, na katero je bila oprta odločitev prvostopenjskega sodišča, ter potrdilo pravilnost odločitve sodišča na prvi stopnji, ki je odpravilo odločbo vlade o podelitvi koncesij za GSM 900. Iz obrazložitve dokončne sodbe vrhovnega sodišča, na katero se ni moč pritožiti, nedvoumno izhaja, da so se koncesije lahko podeljevale le na podlagi pogojev in meril koncesijskega akta ter v skladu s pravili postopka.
Kongres SDS v Celju
19. 05. 2001 00.00
Po napovedih predsednika SDS Janeza Janše je 7. kongres stranke, ki zaseda v prostorih Celjskega sejma, "kongres novih energij". Približno 400 delegatov - nekaj več kot polovica jih je delegatov po funkciji, ostali pa so bili izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Predkongresna razprava v stranki je pokazala, da politični program, ki je bil sprejet maja 1999 na portoroškem kongresu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi oz. dopolniti z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o delovno-pravni zakonodaji, o Evropski zvezi, o zvezi NATO, o razvoju slovenskega podeželja in kmetijstva, o sonaravnem bivanju in delovanju, o pomenu inovativne družbe ter o povečevanju neupravičenih socialnih razlik. Predlog resolucije z naslovom Devet grafitov študentskega razuma pa je pripravila tudi Socialdemokratska mladina (SDM).
Drnovšek o nesprejemljivosti omejitev EU
18. 05. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je v pismu predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju in predsednikom vlad vseh 15 držav članic EU opozoril, da bi morala biti Slovenija ob dosledni individualni in pravični obravnavi držav kandidatk na podlagi objektivnih meril izvzeta iz prehodnih omejitev prostega pretoka delovne sile po vstopu vanjo.
Plaskovitis v Sloveniji
09. 03. 2001 00.00
Slovenija glede migracij ni problematična država, saj ne beleži velikih imigracij v Evropsko unijo, Grčija pa podpira fleksibilen pristop in diferenciacijo skladno z dejanskimi razmerami v vsaki posamezni državi kandidatki, je po današnjem obisku v Sloveniji dejal generalni sekretar na grškem zunanjem ministrstvu Ilias Plaskovitis.
Razprava o zaščitnem zakonu
01. 02. 2001 00.00
Italijanski senat je končal plenarno razpravo o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, ki bo na dnevnem redu spet 6. februarja. Po prekinitvi so najprej nastopili predstavniki desničarskih strank Nacionalnega zavezništva in Naprej Italija, ki so napovedali glasovanje proti zakonu. Ob tem so med drugim omenjali povojno tragedijo fojb in 400 tisoč italijanskih beguncev iz Istre in Dalmacije.
Odzivi na sodbo v primeru Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Na sodbo v primeru Lockerbie so se že odzvali sorodniki žrtev atentata. Mnenja o odločitvi sodišča so deljena. Nekateri menijo, da so sodniki razsodili pravično, drugi pa sodišču očitajo premile kazni.
Putin za mir v Čečeniji
21. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin želi končati vojno v kavkaški republiki Čečeniji, je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax. "Zadevo moramo pripeljati do konca, vzpostaviti moramo red in mir, ljudem pa povrniti njihovo zaupanje v pravno in pravično državo," je poudaril Putin v Moskvi pred ruskimi vojaki, ki so se borili v Čečeniji.
Irak o novem ameriškem predsedniku
15. 12. 2000 00.00
Irak meni, da bo novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush razočaral Arabce, ki stavijo na pravično rešitev izraelsko- palestinskega spora. Bushev oče, nekdanji ameriški predsednik "jih je že vse enkrat razočaral, Clinton jih je v dveh mandatih razočaral dvakrat, Bush pa jih bo še enkrat, dokler bodo imeli sionisti prevlado v ameriških odločitvah," je v današnji izdaji ocenil časnik vladajoče iraške stranke Baas As-Saura.
Švejk ponovno med nami
15. 11. 2000 00.00
Založništvo literature DZS je znova izdalo znameniti roman Jaroslava Haška Dobri vojak Švejk, literarno mojstrovino za vse čase in generacije, "odrešilno zdravilo ali svetilnik," ki nas vodi med čermi vsakdanjega življenja. Dogodivščinam malega človeka, ki se je v vojnih razmerah v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti, smo se Slovenci prvič smejali že leta 1928. Skoraj štiri desetletja je minilo od objave prvega prevoda celotnega dela, 18 let pa od objave drugega prevoda Dobrega vojaka Švejka. Za najnovejšo izdajo v dveh knjigah z izvirnimi ilustracijami Josefa Lade je prevod Jožeta Zupančiča "v ravno pravi meri" posodobil Bogdan Gjud. Švejk je bil vedno priljubljeno branje, ob tem pa je zanimivo in nenavadno, da "ironičnega, bridkega, v trpljenju dozorelega humorja" te literature kritiki dolgo niso cenili. Kaže, da so ga mnogi tudi napak razumeli, tisti, ki so z nič kaj bojevitim, skoraj topoumnim Švejkom enačili Čehe, ali oni, ki so ga dojeli kot lahkovernega nevedneža, preračunljivca in strahopetneža. Doslej pa se je izkazalo, da je Hašek s Švejkom ustvaril "vsečasovno in vseprostorsko podobo malega človeka, ki se je v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti. Kljub navidezni nemoči pasivnega odpora, je naposled zmagovalec on in z njim življenje, ne pa brezčutne večne inštitucije," je v spremni besedi med drugim zapisal urednik Iztok Ilich. Švejkove dogodivščine iz zaledja fronte imajo mnogo biografskih elementov, značaj junaka pa je sestavljanka iz več oseb, prepletena z avtorjevimi izkušnjami. Tako se Hašek ne le neusmiljeno norčuje iz birokracije, zavrača tudi militarizem in vse oblike netenja nestrpnosti in sovraštva. Cinično komentira tudi vlogo cerkve, kadar na obeh vojskujočih se straneh blagoslavlja orožje in moli za pravično zmago "svoje" vojske. Ključen pa je seveda temelj tega pisanja, Haškova človečnost, sočutnost do vseh, množic in posameznikov, ki jih vojna in gorje z njo najbolj prizadeneta.
Podpisali skrivni varnostni sporazum
18. 10. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so na izrednem bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku sklenili varnostni sporazum, njegova vsebina pa bo ostala skrivnost, je izjavil neimenovan visoki izraelski predstavnik. Uresničevanje omenjenega sporazuma, ki ima podlago v prav tako tajnih dogovorih, ki sta jih sprti strani dosegli oktobra 1998 na pogajanjih v Wye Plantationu v ZDA, naj bi nadzirala ameriška obveščevalna agencija CIA.
Italija mora plačati odškodnino
15. 10. 2000 00.00
Italija mora plačati odškodnino zaradi izredno dolgih sodnih postopkov, je odločilo evropsko sodišče za človekove pravice.
Peterletova srečanja v New Yorku
14. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je drugi dan obiska ZDA v New Yorku ob robu zasedanja 55. generalne skupščine OZN med drugim sestal z zunanjim ministrom Turčije, skupaj z zunanjimi ministri še treh naslednic nekdanje SFRJ pa še s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom in z zunanjo ministrico Južne Afrike. Udeležil se je tudi zajtrka in kosila, ki ju je kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy priredil v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in človekovi varnosti, ter ob koncu dneva še sprejema, ki ga je v njegovo čast pripravil Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku, kjer se je srečal s Slovenci v New Yorku.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Druga obletnica bombnega napada
15. 08. 2000 00.00
Ob drugi obletnici bombnega napada v severnoirskem mestu Omagh sta britanski premier Tony Blair in njegov irski kolega Bertie Ahern prosila prebivalce za pomoč pri iskanju storilcev. Doslej policija v zvezi z napadom, v katerem je umrlo 29 ljudi, namreč še ni prijela nikogar. V skupni izjavi sta Blair in Ahern poudarila, da bi bilo pravično, da bi ljudi, odgovorne za tragedijo v Omaghu, privedli pred sodišče. Na vodjo severnoirskih protestantskih skrajnežev in nekdanjega poveljnika teroristične skupine Ulstrski borci za svobodo (UFF) Johnnyja Adaira pa je bil izveden atentat, ki ga je Adair preživel z lažjimi poškodbami. Kot je povedal vodja političnega krila UFF, Ulstrske demokratske stranke, John White, je do napada prišlo v trenutku, ko je Adair parkiral avtomobil v nekem protestantskem delu Belfasta in hotel izstopiti. Takrat je mimo pripeljal avtomobil in eden od napadalcev je skozi vetrobransko steklo vrgel cevno bombo.
Smrdljivi tofu
01. 05. 2000 08.56
Ni dober, če ne smrdi, menijo ljubitelji priljubljenega prigrizka, zaradi neprijetnega vonja, imenovanega smrdljivi tofu, ki ga prodajajo na ulicah Hongkonga.
Poziv k moralni odgovornosti do Slovencev
14. 04. 2000 15.50
Združenje za demokratizacijo javnih glasil in Civilna družba za demokracijo in pravno državo sta pred jutrišnjo napovedano združitvijo strank SLS in SKD voditelje obeh strank pozvala, naj se zavedo svoje moralne odgovornosti in združitev izpeljejo pravično. Pozivata jih še, naj se opravičijo kandidatom za vodstvo združene stranke, ki so bili medijsko in politično zlorabljeni, in si s tem zagotovijo njihovo ponovno sodelovanje.
Glavni dobitek v dobrodelne namene
21. 03. 2000 08.01
Kanadčan Gerald Swan, ki je na loteriji dobil milijon kanadskih dolarjev, namerava dobitek podariti v dobrodelne namene. Kupil je srečko fundacije Heart and Stroke za 100 dolarjev misleč, da gre ta vsota v dobrodelne namene. 61-letni Swan je že dobil okoli 40 ženitnih predlogov, enega od neke ženske, ki trdi, da ga je pred 35 leti srečala na neki zabavi, ena izmed kandidatk pa je zahtevala, da finančno podpre njeno ribogojnico. Oče štirih otrok redno daruje v dobrodelne namene že od mladosti in namerava denar podariti različnim dobrodelnim organizacijam. ''Živel sem pravično in Bog me je nagradil. Dobil sem darilo, ki ga nameravam vrniti,'' je dejal Swan.
Češka ne bo izplačala odškodnine
21. 02. 2000 18.27
Češki zunanji minister Jan Kavan avstrijskim pregnancem ne priznava pravice do vrnitve zaplenjenega premoženja in odškodnine za prisilno delo. Kavan je danes za češki časnik Pravo izjavil, da bo češka vlada vedno zavračala take zahteve.
Odprto pismo predsedniku države
04. 02. 2000 13.04
Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) je v odprtem pismu predsedniku države Milanu Kučanu predlagala, naj razmisli, ali ne bi prevzel pobude za politično povezovanje, katerega programska osnova bi povzela ugotovitve in predloge njegovih javnih nastopov v času, ko kot predsednik vodi Slovenijo.
Clinton pozval k sodelovanju
29. 01. 2000 18.18
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes države v razvoju pozval, naj se prenehajo upirati liberalizaciji trgovanja. Clinton je na gospodarskem forumu v Davosu pred približno 3000 predsedniki držav, ekonomisti, znanstveniki in novinarji dejal, da je ''predstava, da bi nam šlo vsem bolje, če bi imeli manj svobodno, s pravili določeno trgovanje, v temelju napačna''.
Milijon protestnikov proti nasilju v Španiji
23. 01. 2000 18.45
Več kot milijon ljudi se je danes zbralo na demonstracijah v središču Madrida, na katerih so protestirali proti nasilju baskovske separatistične stranke ETA, ki ja bi bila odgovorna za eksplozija avta-bombe, v kateri je umrl nek vojaški častnik. Demostracij so se udeležili tudi premier Jose Maria Aznar, opozicijski voditelji ter nekdanji člani španske vlade.
Potrdili Ocalanovo smrtno obsodbo
25. 11. 1999 21.40
Turško vrhovno sodišče je danes potrdilo smrtno obsodbo zoper Abdullaha Ocalana. Sodišče je torej odločilo, da je bilo junijsko sojenje Ocalanu, ki so ga turške posebne enote prijele v Keniji, pravično. Ocalanova usoda kljub temu še ni zapečatena. Odločitev sodišča morata potrditi še turški parlament in predsednik države. Če bi obsodbo, ki jo države EU ostro zavračajo, izvršili, bi to gotovo pomenilo zaustavitev procesa približevanja Turčije EU. Turčijo naj bi po nekaterih napovedih na vrhu EU prihodnji mesec v Helsinkih sprejeli kot formalno kandidatko za vstop v unijo. Organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International pa je zahtevala, naj turški parlament ustavi izvršitev smrtne kazni kurdskega voditelja Abdulaha Oecalana. Po mnenju organizacije bi Turčija po brezdvomno nepravičnem procesu z izvršitvijo smrtne kazni kršila obveznosti do mednarodnega prava. Organizacija je zahtevala ustavitev izvršitve smrtne kazni za voditelja Kurdske delavske stranke in za vse ostale na smrt obsojene osebe ter vnovič pozvala k popolni prepovedi smrtne kazni v Turčiji.
ZLRP zahteva dokončanje denacionalizacije
18. 11. 1999 14.25
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) od vlade med drugim zahteva odgovornost zaradi neizvajanja zakona o denacionalizaciji, pravično vrnitev odvzetega premoženja do konca leta 2000, izenačitev pravic lastnikov že vrnjenega premoženja s pravicami drugih lastnikov prav tako do konca prihodnjega leta, državno jamstvo za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada in sodelovanje ZLRP pri dokončanju denacionalizacije.
Predsednik republike ob smrti Leona Štuklja
08. 11. 1999 19.12
''Duha in telo je združeval v skladno celoto, znal je iskati resnico o življenju. Vse svoje življenje je trdo delal, pravično razsojal in se vzpenjal. Segel je po olimpijskem lovorju in segel je po modrosti življenja. Za takšnim človekom vsa Slovenija iskreno žaluje,'' je ob žalostni novici, da je umrl velikan športne gimnastike Leon Štukelj, v pismu njegovi soprogi zapisal predsednik republike Milan Kučan.
Srečanje ministrov za zunanjo trgovino EU
01. 10. 1999 14.54
Ministri za zunanjo trgovino EU so danes začeli neuradno srečanje, na katerem bodo določili skupno strategijo za prihodnja mednarodna trgovinska pogajanja.
Slovenski forum za pravično razmejitev meje v Istri
22. 07. 1999 11.01
Slovenski forum (SF) se pridružuje pobudi Civilne družbe Slovenije in vsem ostalim, ki si prizadevajo za pravično razmejitev meje v Istri, je SF zapisal v današnjem sporočilu za javnost.
Protesti pred parlamentom
06. 07. 1999 20.19
Danes popoldne so pred parlamentom predstavniki sindikatov in upokojencev protestirali proti poslanskim privilegijem. Poslance so pozvali k ponovnemu premisleku pred uzakonitvijo privilegijev pri upokojevanju, ki naj bi bili v posmeh načelom pravne in socialne države.
Začetek sojenja Oecalanu
31. 05. 1999 20.44
Na turškem otoku Imrali se je začelo sojenje kurdskemu voditelju Abdulahu Oecalanu. Obtožnica ga bremeni izdaje, napada na ozemeljsko celovitost Turčije in oboroženega upora. Oecalanu grozi smrtna kazen, sojenje pa poteka pod izredno strogimi varnostnimi ukrepi.