pravičnosti
Obletnica Konfucijevega rojstva
07. 10. 1999 15.33
Kitajska danes praznuje 2550. obletnico rojstva filozofa Konfucija, ki kljub temu da je bil v 50. letih obstoja komunizma večkrat žrtev napadov, še vedno velja za največjega kitajskega misleca. Kitajski predsednik Jiang Zemin naj bi se danes udeležil slovesnosti v spomin velikega misleca. Kitajske oblasti so sicer nedavno rehabilitirale konfucijansko misel, ki jo predstavljajo kot okop pred domnevno dekadenco in nemoralnostjo Zahoda. Več sto tisoč turistov vsako leto obišče mesto Qufu na vzhodu Kitajske, kjer se je leta 551 pr.n.št. rodil in leta 479 umrl Konfucij. Konfucij se je v poznih letih, potem ko je večino življenja preživel v revščini kot uradnik in učitelj, odpravil na 14 let dolgo potovanje po Kitajski, med katerim je mogočne učil pravičnosti in dobrohotnosti ter revne ubogljivosti. Konfucija za časa življenja niso upoštevali, v obdobju vladanja dinastije Han (221 pr.n.št.) pa so njegovo miselnost postavili za državno vero, kjer se je obdržala do padca cesarstva leta 1911.
Novinarska delavnica v Portorožu
02. 10. 1999 12.18
V Portorožu se nadaljuje tridnevna delavnica, ki jo je Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) organiziral v okviru programa Phare. Udeleženci se bodo danes seznanili s pomenom novinarske solidarnosti ter s pomenom sodelovanja z drugimi sindikalnimi in novinarskimi organizacijami.
''Veliki'' dan v Beogradu se je začel
19. 08. 1999 20.49
- V Beogradu se je na nocojšnjem shodu srbske opozicije proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića zbralo že več kot 150.000 ljudi. Navzočim je prvi spregovoril visoki predstavnik srbske pravoslavne cerkve Anatasije Rakita in prebral pismo jugoslovanskega prestolonaslednika v izgnanstvu Aleksandra Karadjordjeviča, ki poziva h korenitim spremembam v državi. Zborovanje se je začelo ob 19.20 po lokalnem času. Ob začetku so zaigrali staro pravoslavno himno Bog pravičnosti.
D'Alema na obisku v Veliki Britaniji
20. 07. 1999 15.34
Italijanski premier Massimo D'Alema, ki je na obisku v Veliki Britaniji, se je danes sestal z britanskim premierom Tonyjem Blairom.
Mateša: Hrvaška utrpela veliko škodo zaradi napadov zveze NATO
19. 05. 1999 14.05
Škoda, ki jo je Hrvaška utrpela zaradi napadov zveze NATO na ZRJ, je ogromna, je danes povedal hrvaški premier Zlatko Mateša v odgovoru na vprašanja saborskih poslancev. Po podatkih Mateše znaša dosedanja škoda več kot 12 milijard kun škode, ne le v turizmu in prometu temveč v celotnem gospodarstvu Hrvaške. Po mnenju hrvaškega premiera je mednarodna skupnost po osnovnem načelu pravičnosti sosednjim državam, tudi Hrvaški, dolžna povrniti škodo, ki je nastala zaradi akcije. Vendar pa Mateša glede tega ni velik optimist.
Annan prejel častni doktorat TU v Dresdnu
27. 04. 1999 19.47
Generalni sekretar ZN Kofi Annan se je izrekel za večjo uveljavitev izobraževanja po vsem svetu, s čimer bi ljudem omogočili dostop do boljših življenjskih pogojev. Znanje je sredstvo protesta proti tiraniji, je ob podelitvi častnega doktorata Tehnične univerze (TU) v Dresdnu danes dejal Annan.
Rode in Bozanič za trajno in mirno sožitje med narodoma
20. 04. 1999 14.27
Z namenom poglobitve duhovnih vezi in sodelovanja med slovensko in hrvaško Cerkvijo ter utrditve prijateljstva med slovenskim in hrvaškim narodom sta se danes na delovnem in prijateljskem srečanju sešla predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Franc Rode in predsednik Hrvaške škofovske konference nadškof Josip Bozanič.
Kofi Annan in Hoi Namhong o sojenju Rdečim Kmerom
13. 03. 1999 10.43
Generalni sekretar OZN Kofi Annan se je s kamboškim zunanjim ministrom Hoi Namhongom pogovarjal o poročilu ekspertne skupine o tem, kako spraviti voditelje Rdečih Kmerov na sodišče. Sogovornika sta se strinjala, da je krivce za pokole potrebno kaznovati ter da pravosodni sistem v Kambodži v tem času ni sposoben zagotoviti minimalnih standardov pravičnosti.
Gorbačov na San Remu citiral papeža
27. 02. 1999 08.52
Nekdanji predsednik nekdanje Sovjetske zveze Mihail Gorbačov se je pred dnevi pojavil na italijanskem glasbenem festivalu v San Remu, kjer so ga gledalci sprejeli z navdušenjem. Ko je 67-letni Gorbačov z ženo Raiso stopil na oder, se je po glasbeni dvorani razleglo bučno ploskanje, dogodek pa naj bi po navedbah italijanske televizije pred malimi ekrani spremljalo kar 14 milijonov ljudi. Nekdanji politik je v svojem govoru citiral papeža, rekoč da bi moral biti nov svetovni red ustvarjen z več humanosti in pravičnosti.
Komisija delo začela z načrti in evrom
13. 01. 1999 12.41
Komisija državnega zbora za evropske zadeve se je na prvi letošnji seji seznanila z delovnim programom Evropske komisije za leto 1999 ter uvedbo evra, ki so jo iz različnih zornih kotov osvetlili predstavniki delegacije Evropske komisije v Ljubljani, Banke Slovenije, finančnega ministrstva, Gospodarske zbornice Slovenije ter Združenja bank Slovenije.
Papež zahteva vrnitev bosanskih beguncev na domove
11. 09. 1998 17.08
Papež Janez Pavel II. je danes zahteval vrnitev bosanskih beguncev na svoje domove. Nobena etnična skupina v BiH ne bi smela zatirati pripadnikov drugih skupin, je poudaril papež danes v Castel Gandolfu. Po pogovoru z novim veleposlanikom BiH v Vatikanu Vlatkom Kraljevićem pa je zahteval vrnitev vsega premoženja bosanski katoliški cerkvi.
OVK poziva Albance na Kosovu k enotnosti
29. 08. 1998 10.05
Osvobodilna vojska Kosova (OVK) je kosovske Albance pozvala k enotnosti. ''Čas je, da vsi postanemo pripadniki OVK,'' piše v pozivu, ki ga je danes v Prištini objavil albanski časopis Koha ditore.
Mubarak opozarja pred novimi napadi
28. 08. 1998 10.31
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je danes opozoril, da so podobni atentati, kot se je zgodil včeraj v Tel Avivu, mogoči tako dolgo, dokler bo izraelska vlada ohranila politiko ''sovražnosti do miru''.
Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO
01. 05. 1998 09.33
Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.
Kofi Annan ostro obsodil umor koordinatorja za človekove pravice v Gvatemali
28. 04. 1998 09.39
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je ostro obsodil umor Monsignora Juana Gerardija Conedera, koordinatorja Urada za človekove pravice v gvatemaliski nadškofiji. Monsignorja Gerardija so ubili neznanci v njegovem stanovanju v Guatemala Cityju. Verifikacijska misija OZN v Gvatemali (MINUGUA) je opozorila, da bo pozorno opazovala preiskavo, ki jo izvajajo tamkajšnje oblasti. Generalni sekretar upa, da bodo kmalu znane vse okoliščine tega nasilnega dejanja. Monsignor Gerardi je bil osrednja osebnost boja za človekove pravice v Gvatemali in udeleženec mirovnih pogajanj, končanih decembra leta 1996. V zadnjih treh letih je bil duša projekta z naslovom "Povrnimo zgodovinski spomin", ki je javnosti predstavil poročilo o žrtvah 36 let trajajočih oboroženih spopadov v Gvatemali. Poročilo je bilo predstavljeno 24. aprila pred množico ljudi v Gvatemala Cityju, kjer je imel Gerardi zelo čustven govor o resnici, socialni pravičnosti in narodni pomiritvi. Obstaja sum, da so ga ubili prav zaradi njegovega dela pri iskanju resnice o žrtvah in pobojih v preteklosti.
Papež pozval k spoštovanju človekovih pravic na Kubi
25. 01. 1998 12.31
Papež Janez Pavel II. je z mašo na Trgu revolucije v Havani v soboto po lokalnem času končal obisk na Kubi. Papež je včeraj prvič po prihodu na Kubo jasno izrazil stališče do političnih vprašanj. Pozval je namreč k izpustitvi političnih zapornikov ter spoštovanju človekovih pravic in socialne pravičnosti. Na srečanju z bolnimi v neki romarski cerkvi v Havani je papež opozoril na trpljenje ljudi, ki so bili zaprti zaradi političnih razlogov ali razlogov vesti. "Spodbujam vse napore za integracijo zapornikov v družbo," je dejal papež.