pravic
Dalajlama na obisku v Švici
10. 08. 1999 08.44
Tibetantski duhovni vodja dalajlama je na obisku v Švici, kjer ravno poteka vinski festival. Gostitelji so po njem poimenovali majhen vinograd in tako mnogim njegovim častnim naslovom in nagradam, med katerimi je prav gotovo največja Nobelova, dodali še en častni naziv.
Urad varuha človekovih pravic prejel manj pobud
09. 08. 1999 20.24
Urad varuha človekovih pravic je od novega leta sem prejel slabih pet odstotkov manj pobud kot v enakem obdobju lani. Še vedno prevladujejo tiste s področja socialne varnosti in upravnih postopkov, državljani pa se pogosto pritožujejo tudi nad sodnimi in policijskimi postopki.
Bizjak o delovanju urada za človekove pravice
09. 08. 1999 19.33
Urad varuha človekovih pravic je v prvem letošnjem polletju prejel 1660 pobud, kar je 4,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Zmanjšanje števila novoprispelih pobud je lahko rezultat reševanja nekaterih problemov, ki zadevajo širši krog ljudi; gre zlasti za zadeve s področja zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o popravi krivic, uspešnejše pa se je začela reševati tudi problematika vojaških stanovanj, je na današnji novinarski konferenci poudaril varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, ki ob tem dodaja, da sicer bistvenega izboljšanja pravne varnosti ni, zlasti zaradi dolgotrajnosti številnih postopkov. Eden perečih problemov tako še naprej ostajajo zaostanki, še zlasti na sodiščih, ki se po Bizjakovih besedah še niso zmanjšali.
Vse večja ameriška pomoč Gruziji
08. 08. 1999 09.29
Finančna pomoč ameriške administracije Gruziji je z vsakim letom večja.
Mironov: Latvija krši človekove pravice
07. 08. 1999 12.48
Latvija sistematično krši splošno deklaracijo o človekovih pravicah in obveznosti Sveta Evrope, je danes v izjavi zapisal ruski komisar za človekove pravice Oleg Mironov.
Varnostne sile potrdile, da je IRA prekršila premirje
03. 08. 1999 19.17
Severnoirske varnostne sile so danes potrdile, da je Irska republikanska armada (IRA) odgovorna za umor nekega mladeniča minuli teden v katoliški četrti Belfasta.
Prepozne in neenake akcije
03. 08. 1999 09.34
Organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch je kritizirala mirovne sile KFOR in Združene narode na Kosovu zaradi ''prepoznih in neenakih'' akcij za zaščito Srbov in Romov v pokrajini. V danes objavljeni izjavi v New Yorku piše, da Srbi in Romi trpijo zaradi ''strahu, negotovosti in nasilja'', odkar so se 10. junija s Kosova umaknile jugoslovanske enote. Od takrat naj bi Kosovo zapustilo več kot 164.000 Srbov, medtem ko se Albanci vračajo. Številni Albanci so se pod zaščito sil KFOR vrnili na območja, ki so bili nekoč pod srbskim nadzorom, še ugotavlja Human Rights Watch.
100 let socialnega zdravstvenega zavarovanja
01. 08. 1999 16.11
Danes mineva natanko 110 let, odkar je bilo na Slovenskem uvedeno socialno zdravstveno zavarovanje. Na ta dan leta 1889 je bila namreč v Ljubljani ustanovljena prva Okrajna bolniška blagajna, ki so ji kmalu sledile druge v vseh slovenskih mestih, in že istega leta je bilo v Sloveniji 23.000 zavarovancev. Okrajno bolniško blagajno je Ljubljana dobila le leto dni za Dunajem, ustanovljena pa je bila po Bismarckovem modelu socialnega zavarovanja, saj so sredstva za zavarovanje prispevali delavci in delodajalci. Sedanji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki zbira in razporeja sredstva za izvedbo pravic iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, je bil ustanovljen marca leta 1992 na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V Sloveniji je bilo po statističnih podatkih lani 1.939.369 obvezno zdravstveno zavarovanih oseb. Za zdravstveno zavarovanje namenjamo 6,6 odstotka bruto domačega proizvoda, kar predstavlja približno 700 dolarjev letno na prebivalca. Delež zasebnih sredstev v zdravstvu pa se je z uvedbo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja z 1,5 odstotka v letu 1992 postopoma dvignil na 11,6 odstotka vseh izdatkov v lanskem letu.
Arafat sprejel predstavnike skrajne palestinske frakcije
01. 08. 1999 12.19
Palestinski vodja Jaser Arafat se je danes sestal s predstavniki skrajne palestinske frakcije PFLP, ki nasprotuje mirovnemu sporazumu z Izraelom. To je prvo srečanje Arafata s predstavniki PFLP, potem ko je bil leta 1993 podpisan bližnjevzhodni mirovni sporazum.
Na mladinski tabor po zabavo in nova spoznanja
31. 07. 1999 08.57
Kljub naporom preteklega šolskega leta se tudi letos številni mladi odločajo za preživetje vsaj dela počitnic v poletnih taborih, ki jim omogočajo dejavno preživljanje prostega časa s sovrstniki in največkrat še privlačen način osvajanja novih znanj. Vedno več je tudi organizacij, ki so se pripravljene odzvati na tovrstno povpraševanje. Tako se je letos že osmič zapored Mladi forum Združene liste socialnih demokratov Kranj odločil za pripravo tabora v Marindolu pri Črnomlju; iz Št. Primoža na avstrijskem Koroškem pa se je že vrnila skupina otrok, ki jo je tja popeljala mestna Zveza prijateljev mladine Ljubljana.
Zakon o ratifikaciji sporazuma med Slovenija in EU pred ustavnim sodiščem
29. 07. 1999 14.14
Svetovni slovenski kongres (SSK) je ustavnemu sodišču s podpisom predsednika SSK Jožeta Bernika podal pobudo za oceno ustavnosti zakona o ratifikaciji sporazuma o pridružitvi med republiko Slovenijo na eni in članicami EU na drugi strani, so sporočil iz SSK.
Na srečanju ASEAN prišlo do nesoglasij
27. 07. 1999 20.08
Na srečanju Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) v Singapurju, ki se ga udeležujejo tudi EU in ZDA, je prišlo do nesoglasij med zahodnimi državami in Kitajsko zaradi kosovske krize in spoštovanja človekovih pravic.
Buddy proti Baddyju
27. 07. 1999 08.45
Egiptovski odvetnik Mohamed Baddy je vložil obtožnico proti ameriškemu predsedniku Billu Clintonu, ker naj bi zaradi podobnosti z imenom Clintonovega psa Buddyja izgubil dostojanstvo in postal tarča posmeha. Egiptovsko sodišče je pred dnevi zavrnilo obtožnico kot brezpravno, ker je do domnevnih kršitev Baddyjevih pravic prišlo izven Egipta, so sporočili uradni viri. Baddy je obtožnico vložil na začetku tega leta in zahteval 5 milijonov dolarjev odškodnin, ker naj bi mu Clinton zaradi izbire imena za psa, ki je podoben njegovemu, povzročil duševno trpljenje. Egiptovski odvetnik je dodal, da so se ljudje v njegovem domačem mestu Hinya (85 kilometrov severovzhodno od Kaira) iz njega norčevali in ga primerjali z Buddyjem. Uradni viri so še sporočili, da je sodišče v času postopka v preteklih dveh mesecih o poteku dogodkov sproti obveščalo ameriškega veleposlanika v Egiptu.
V Indoneziji najmanj 32 mrtvih
26. 07. 1999 13.43
Indonezijska vojska je minuli konec tedna v pokrajini Aceh na otoku Sumatra pobila najmanj 32 ljudi, so danes sporočile organizacije za varstvo človekovih pravic.
Evropski socialisti o balkanski regiji
23. 07. 1999 19.37
Stranka evropskih socialistov (PES) se je zavzela za demokratizacijo in gospodarski razvoj balkanske regije, ki je povezan z znatnim gospodarskim naporom. PES je obljubila podporo srbskim opozicijskim skupinam, še posebej socialdemokratom.
Ljubljanska županja opozarja na težave
22. 07. 1999 17.16
Ljubljanska županja Vika Potočnik je na današnji novinarski konferenci povzela aktualno dogajanje v mestni upravi in dosedanje delo ljubljanskega mestnega sveta, največ pozornosti pa je namenila pogajanjem o delitvi premoženja nekdanje občine Ljubljana. Po mnenju Potočnikove pomeni zadnja odločba ustavnega sodišča, ki se nanaša na urejanje premoženjskih vprašanj nekdanjih skupnih občin, vztrajanje na skrajno slabih rešitvah, poleg tega pa bi lahko zaradi te odločitve prišlo celo do ustavitve delovanja različnih institucij ter mesta kot celote.
Annan: Obnova Kosova bo trajala najmanj deset let
20. 07. 1999 15.01
<img src=/resslike/Kofi_Annan_Golob.jpg alt=''Kofi Annan'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT>Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v današnjem govoru pred stalnim svetom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi na Dunaju ocenil, da bodo morali predstavniki ZN na Kosovu ostati več let in da bo obnova Kosova trajala najmanj deset let.
EU s Hrvaško in BiH odpira neformalni politični dialog
20. 07. 1999 14.56
Evropska unija se je danes s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino ločeno sešla na prvem ministrskem sestanku v okviru neformalnega političnega dialoga, za katerega se je v sklopu novega procesa za stabilizacijo in pridruževanje z državami jugovzhodne Evrope odločila junija. Po srečanju je predsedujoča ministrskemu svetu EU, finska zunanja ministrica Tarja Halonen, obema državama zagotovila možnost za nadaljnjo krepitev stikov, če bosta izpolnjevali pogoje, ki jima jih unija zastavlja.
Ameriški in kanadski Slovenci pri predsedniku Kučanu
19. 07. 1999 16.39
Predsednik Milan Kučan je danes v Vili Podrožnik sprejel predstavnike največje slovenske ameriške izseljeniške organizacije Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) in predstavnike kanadskega folklornega društva Nagelj, so sporočili iz urada predsednika republike. Obe organizaciji spodbujata ohranjanje in promocijo slovenske kulture v ZDA in Kanadi.
Schuessel o procesu povezav
19. 07. 1999 13.57
Avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel je danes na zasedanju vodij diplomacij Evropske unije v Bruslju opozoril, da prizadevanja petnajsterice za stabilizacijo razmer na Balkanu ne smejo upočasniti širitvenega procesa povezave, še posebej v primeru držav z območja kot sta Romunija in Bolgarija.
MSN Hotmail z izboljšanim vmesnikom
14. 07. 1999 11.30
Največja e-poštna storitev v svetu MSNTM HotmailTM je ima odslej novi uporabniški vmesnik, ki ponuja 40 milijonom uporabnikom hitrejši dostop do e-pošte in učinkovitejše krmarjenje. To preoblikovanje vmesnika je največje od julija 1996, ko je storitev Hotmail začela delovati. Novi Hotmailov vmesnik je na voljo v angleščini, francoščini, nemščini in japonščini.
Zaslišali Dragonjo
13. 07. 1999 21.13
Preiskovalni sodnik je včeraj zaslišal nekdanjega ministra za gospodarske dejavnosti in sedanjega predsednika uprave Leka Metoda Dragonjo. Lani septembra so ljubljanski kriminalisti zoper Dragonjo in nekdanjo delavsko direktorico Leka Metko Karner Lukač vložili kazensko ovadbo zaradi ''suma zlorabe položaja in pravic'' pri financiranju kampanje SLS pred sedmimi leti.
Masellijev zaščitni zakon šele danes
08. 07. 1999 11.19
Sinočnja seja komisije za ustavna vprašanja italijanske poslanske zbornice, na kateri naj bi obravnavali zakon za zaščito Slovencev v Italiji, je trajala le nekaj minut. Poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia je dejal, da ni nobenih novosti, zaradi katerih bi se Finijeva stranka odpovedala dosedanji obstrukciji. Pred njim pa sta Domenico Maselli in levi demokrat Antonio Di Bisceglie kratko predstavila novo oblikovani prvi člen zakonskega predloga. V novem predlogu prvega člena zakonskega zaščitnega predloga je zapisano, da Italija priznava in ščiti pravice italijanskih državljanov slovenskega jezika, kulture in narodnosti, ki pripadajo tozadevni jezikovni manjšini, prisotni v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Država, dežela Furlanija-Julijska krajina in organi na lokalni ravni sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo italijanskim državljanom, ki so pripadniki slovenske manjšine, uresničevanje vseh njihovih pravic in svoboščin brez kakršnekoli diskriminacije in ob popolni enakopravnosti.
Zahteve po odstopu Miloševića se nadaljujejo
07. 07. 1999 08.59
Srbske demokratična opozicija je sinoči napovedala vsakodnevne proteste ter ''civilno nepokorščino'', ki naj bi trajali vse do odstopa jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča. Predsednik srbske Demokratske stranke Zoran Djindjič je v Užicu zbrani 7000 glavi množici dejal, da morajo biti pripravljeni na proteste v prihodnjih dveh mesecih. Drugi govorniki so po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta zahtevali predčasne in svobodne volitve, reforme ter pomilostitev za vse dezerterje in nasprotnike vojne. V Leskovcu na jugu Srbije je sinoči prišlo do hudih spopadih med policijskimi enotami ter več kot 2000 protestniki. Danes naj bi Zveza za spremembe organizirala demonstracije v Prokuplju na jugu države. Istočasno so k demonstracijam pozvali vladajoči Miloševičevi socialisti.
Delovati je začela Nacionalna varčevalna shema
01. 07. 1999 17.57
Danes je v Sloveniji začela delovati Nacionalna varčevalna shema, ki naj bi dohodke ljudi usmerila v stanovanjsko varčevanje in ljudem odprla pot do lastnega stanovanja.
Stepašin na obisku v Avstriji
30. 06. 1999 21.56
Na Dunaju sta se danes sešla predsednik avstrijske vlade Viktor Klima in njegov ruski kolega Sergej Stepašin. Osrednja tema pogovorov je bila ureditev položaja na Balkanu ter odnosi med Rusijo in Avstrijo, s poudarkom na gospodarskem sodelovanju med državama.
ZDA objavile zaupne dokumente o Pinochetu
30. 06. 1999 21.12
ZDA so danes objavile več tisoč strani zaupnih dokumentov o nekdanjem čilskem diktatorju Augustu Pinochetu, še zlasti v zvezi s kršitvami človekovih pravic od državnega udara v Čilu leta 1973 do leta 1978, je sporočil State Department.
Drobnič ovadil Cerarjevo
30. 06. 1999 18.03
Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je na ljubljansko okrožno državno tožilstvo konec junija naslovil kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev. V omenjeni ovadbi Drobnič navaja, da mu državno tožilstvo, za katerega je odgovorna generalna državna tožilka Zdenka Cerar, ni izplačalo plače in nadomestil za čas po 1. januarju 1999, do česar naj bi bil upravičen.
Začetek izvajanja stanovanjske varčevalne sheme
30. 06. 1999 14.35
Stanovanjski sklad RS bo jutri v sodelovanju z izbranimi bankami začel izvajati program Nacionalne stanovanjsko varčevalne sheme (NSVS). Med 21 bankami, ki so se prijavile na razpis za sodelovanje v omenjeni shemi, jih je stanovanjski sklad izbral ducat, ki so varčevalcem ponudile ugodnosti v obliki dodatnega stanovanjskega posojila pod pogoji NSVS. Sklad je nato med izbrane banke razdelil razpisanih 54.000 pravic za sklepanje varčevalnih pogodb oz. lotov. Največ lotov, 14.038, je pridobila NLB, sledita ji Banka Koper z 9188 loti in SKB banka z 8002 lotoma. Država je letos za premije varčevalcem zagotovila 600 milijonov tolarjev, skupaj z varčevalnimi pogodbami pa naj bi zbrali približno 6,4 milijarde tolarjev na leto.
Minister Marušič o človekovih pravicah
29. 06. 1999 15.44
Minister za pravosodje Tomaž Marušič je drugi oz. sklepni dan konference, ki je na temo Temeljne pravice in njihov pomen za Evropsko unijo in bodoče države članice potekala v nemškem Potsdamu, v svojem referatu navzočim predstavil uresničevanje oz. izvajanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji.