pravice
Clinton za zakon o orožju
08. 03. 2000 10.50
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči pozval kongres, naj čimprej uskladi predloga zakona o orožju iz predstavniškega doma in senata, ter mu pošlje v podpis skupni predlog. Clinton se je po trditvah Bele hiše s tem odzval na zadnje tragične dogodke v Michiganu in Pennsylvaniji, republikanci, ki nasprotujejo večjim omejitvam pravice do orožja, pa ga obtožujejo, da temo izkorišča v predvolilne namene.
London hoče rdečega Kena?
06. 03. 2000 13.12
Čeprav so Londončani maja 1998 na referendumu množično množično glasovali za uvedbo županstva in skupščine širšega Londona (GLA), so siti javnih in zakulisnih bitk glavnih strank pri izbiranju kandidatov za župana, ki bo imel veliko politično moč in orjaški proračun 3,3 milijarde funtov in bo lahko korenito spremenil življenje v britanski prestolnici. Bitke torijcev so končane, zastopa jih nekdanji ministrski Casanova Steve Norris, ki je imel na vrhuncu politične kariere eno ženo in pet ljubic, laburistične pa se šele zares začenjajo, saj se je njihovemu uradnemu kandidatu Franku Dobsonu danes pridružil neuradni, laburistični poslanec Ken Livingstone, kljub grožnjam, da ga bodo v tem primeru vrgli iz stranke.
Clinton na spominskih slovesnosti
06. 03. 2000 09.14
Ameriški predsednik Bill Clinton se je včeraj udeležil spominskih slovesnosti v kraju Selma v zvezni državi Alabama, kjer so državni in lokalni policisti pred 35 leti nasilno zaustavili miroljubni pohod za državljanske pravice temnopoltih prebivalcev ZDA.
V Čečeniji tudi predsednik RK
03. 03. 2000 16.22
Dva strokovnjaka Sveta Evrope (SE) za človekove pravice bosta sodelovala v posebni misiji ruskega predsednika za Čečenijo, je danes sporočil moskovski posebni odposlanec za človekove pravice za Čečenijo Vladimir Kalamanov. Pojasnil je, da bosta imela enake naloge kot vsi ostali sodelavci na tem področju. Obenenem je poudaril, da strokovnjakoma ne bodo omejevali svobode gibanja. Glavni urad v Čečeniji bodo odprli v kraju Znamenskoje ob reki Terek.
Začetek ministrskega zasedanja EU in Rusije
02. 03. 2000 18.07
Ruski zunanji minister Igor Ivanov in visoki predstavniki EU so danes v Lizboni začeli z vrsto dvodnevnih zasedanj. Predstavniki EU nameravajo na zasedanju spregovoriti predvsem o stanju človekovih pravic v Čečeniji in o razmerah na Balkanu.
Rusija preiskuje poročila o zločinih v Čečeniji
01. 03. 2000 15.56
Po besedah ruskega pravosodnega ministra Jurija Čajke so sprožili več preiskav o poročilih, da so ruski vojaki kršili človekove pravice Čečenov. Na današnji novinarski konferenci v Svetu Evrope je ruski minister označil kot ponarejene posnetke, ki prikazujejo grozodejstva ruskih vojakov nad Čečeni. Dodal je še, da rusko vojaško sodišče zadevo preiskuje.
Bildt o položaju v Črni gori
29. 02. 2000 09.15
Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Balkan Carl Bildt je VS na odprti seji poročal, da so na Balkanu ''sile delitve še vedno močnejše od sil povezovanja'', ter opozoril, da bi umik mednarodne skupnosti s tega območja povzročil nove vojne.
Alvaro Gil-Robles obiskal Grozni
28. 02. 2000 18.04
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Alvaro Gil-Robles je danes popoldne obiskal Grozni, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Gil-Robles je čečensko prestolnico obiskal v spremstvu ruskega generala Genadija Troševa in tiskovnega predstavnika Kremlja, pristojnega za Čečenijo, Sergeja Jastržembskega. Gil-Robles se je srečal s predstavniki uprave mesta, v nekem centru za razdeljevanje hrane pa se je pogovarjal s prebivalci Groznega. Gil-Robles je ob tem izrazil upanje, da se bodo spopadi v republiki čimprej končali.
Sodni ukrepi proti sankcijam EU?
27. 02. 2000 18.35
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner danes na avstrijski televiziji ni izključila ''sodnih ukrepov'' Dunaja proti nekaterim sankcijam EU, ki bi lahko kršili pravice Avstrije.
Bo nov model rolls roycea izdelan na Bavarskem?
27. 02. 2000 16.56
Prihodnji model rolls roycea bodo izdelali na Bavarskem, je zapisal časnik Sunday Times.
Ponudba Mercatorja korektna
26. 02. 2000 12.47
Uprava ljubljanske trgovske družbe Emona Merkur je danes javno objavila mnenje glede ponudbe Poslovnega sistema Mercator za odkup vseh Emoninih delnic.
BBC objavil prizore mučenj v Čečeniji
25. 02. 2000 20.21
Britanska televizijska postaja BBC je včeraj prikazala prve posnetke zločinov, ki so jih v Čečeniji storili ruski vojaki. Fotografije so bili posnete v eni od vasi zahodno od čečenske prestolnice Grozni. Prikazujejo, kako so ruski vojaki aretirali mlade Čečene ter v skupne grobove odvržena trupla, na katerih so bili vidni znaki zlorab in različnih oblik mučenja. Kot je poročal BBC, večina fotografij prikazuje takšna grozodejstva, da jih ni bilo mogoče prikazati.
Hombach o delu pakta stabilnosti
22. 02. 2000 18.49
Koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach je ob koncu dvodnevne konference delovne skupine za demokratizacijo in človekove pravice zatrdil, da je bilo srečanje uspešno. Do konca tega meseca bo pripravljen seznam vseh projektov, o katerih naj bi razpravljali na srečanju držav donatoric, predvidenem za konec marca, je dejal Hombach.
Demokratska debata kandidatov
22. 02. 2000 10.25
Kandidata Al Gore in Bill Bradley, ki se potegujeta za pridobitev nominacije demokratske stranke na predsedniških volitvah v ZDA, sta se po daljšem času pomerila pred televizijskimi kamerami v gledališču Appolo v newyorškem mestnem predelu Harlem. Zmagovalec sinočnje razprave je bil ameriški podpredsednik Al Gore, pa ne zato, ker bi se v debati izrazito bolje obnesel kot njegov nasprotnik, ampak zato, ker Bradley tudi tokrat ni uspel dokazati, da si nominacijo zasluži bolj kot trenutni podpredsednik ZDA.
Češka ne bo izplačala odškodnine
21. 02. 2000 18.27
Češki zunanji minister Jan Kavan avstrijskim pregnancem ne priznava pravice do vrnitve zaplenjenega premoženja in odškodnine za prisilno delo. Kavan je danes za češki časnik Pravo izjavil, da bo češka vlada vedno zavračala take zahteve.
Rusija za enakopravnost z zvezo NATO
19. 02. 2000 20.11
Po obnovitvi odnosov med Rusijo in zvezo NATO, ki so bili zamrznjeni od krize na Kosovu, zahteva Moskva sodelovanje na podlagi enakopravnosti. Kar pa ne pomeni, da zahteva Rusija v svetu zveze NATO pravico do veta, je danes dejal namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov.
Jelcin piše spomine
19. 02. 2000 13.33
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin je le nekaj tednov po odstopu za oktober napovedal objavo spominov. Kot je pred dnevi poročal časnik Buchreport od napovedi dalje telefoni pri Jelcinovem književnem agentu Andrewu Nurnbergu v Londonu nenehno zvonijo. V Nemčiji je doslej že sedem založb izrazilo zanimanje za objavo knjige. V ZDA naj bi spomini nekdanjega ruskega predsednika izšli pri založbi Public Affairs. Delovni naslov knjige se glasi Polnočni zapiski. Ameriški založnik naj bi za pravice objave plačal veliko vsoto denarja.
Nogomet se še zna upreti denarju
18. 02. 2000 19.40
Angleška nogometna zveza (FA) je zavrnila ponudbo televizijskega kanala BSkyB, katerega lastnik je medijski mogotec Rupert Murdoch, za odkup ekskluzivnih pravic prenosov tekem angleške Premier Laegue. BSkyB je za pravice prenosov ponudil kar 6,4 milijarde mark, je poročal angleški časnik The Guardian.
Škandalozno sojenje na včerajšnji tekmi
18. 02. 2000 14.32
Košarkarji Pivovarne Laško so s porazom z 80:88 (36:38) v zagrebški dvorani Dražena Petroviča proti Ciboni VIP zaključili svojo letošnjo evropsko sezono. Čeprav zmaga domačih kljub dobremu odporu Laščanov ni bila niti za trenutek vprašljiva, pa je iz obeh taborov največ nezadovoljstva letelo na oba sodnika.
Obvestila o študentskih posojilih
18. 02. 2000 14.25
Vse študente, ki so zaprosili za študijsko posojilo in so od Zavoda RS za zaposlovanje prejeli obvestilo, da trenutno posojilne pogodbe še ne morejo skleniti, bo Zavod za zaposlovanje o možnostih za sklenitev te posojilne pogodbe pri bankah koncesionarkah obvestil najkasneje do 15. marca, so sporočili iz Zavoda za zaposlovanje. Študentje bodo obvestilo prejeli na domači naslov.
Moskva kritizira ZDA
17. 02. 2000 19.04
Rusija je danes uradno protestirala proti Washingtonu, ker so na ameriškem zunanjem ministrstvu sprejeli namestnika predsednika čečenskega parlamenta Seilama Bešajeva.
Sestanek delegacije SE v Ljubljani
17. 02. 2000 07.44
V Ljubljani je včeraj potekal sestanek posebne delegacije strokovnjakov Sveta Evrope za manjšine, ki v okviru Delovnega omizja za demokratizacijo in človekove pravice Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo (DOM 1) pripravlja poročilo o stanju na področju varstva manjšin in medetničnih odnosov v državah JV Evrope. Poročilo posebne delegacije, ki je že obiskala večino držav JV Evrope, naj bi vsebovalo tudi pobude in predloge ukrepov za izboljšanje položaja manjšin in medetničnih odnosov, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. V Ljubljani bo danes potekal tudi mednarodni sestanek delovne skupine za človekove pravice in manjšine DOM 1, ki jo vodi Slovenija. Namen sestanka, katerega se bodo udeležili tudi strokovnjaki Sveta Evrope za manjšinska vprašanja pod vodstvom direktorja za politične zadeve SE Hansa-Petra Furrerja, je oceniti dosedanje delo delovne skupine in se dogovoriti o predlogih za prihodnje delovanje.
Neskladnost podatkov o manjšinah
16. 02. 2000 18.21
V Avstriji je šest uradno priznanih etničnih manjšin: Hrvati, Slovenci, Madžari, Čehi, Slovaki ter Romi in Sinti. Na podlagi popisa prebivalstva iz leta 1991 največjo etnično manjšino predstavljajo Hrvati s 25.713 pripadniki. Center za etnične manjšine pa njihovo število ocenjuje na 40.000 do 50.000. Center obenem navaja, da največjo etnično manjšino v Avstriji s približno 50.000 pripadniki predstavljajo Slovenci. Po popisu prebivalstva pa živi v Avstriji le 16.545 pripadnikov slovenske manjšine. Neskladnost podatkov je med drugim mogoče pojasniti s tem, da se številni pripadniki manjšin ne opredelijo za svojo manjšino.
Ivo Vajgl o Staroavstrijcih v Sloveniji
15. 02. 2000 14.45
Slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgl je v pogovoru za avstrijski Radio Kaertnen izjavil, da v Sloveniji živeči Staroavstrijci ustavnopravno ne bodo priznani kot manjšina. Vajgl je izjavo na koroškem radiu sinoči utemeljil z okoliščinami, da Staroavstrijci ne živijo na strnjenem naselitvenem območju.
Izraelci in Palestinci niso dosegli dogovora
14. 02. 2000 14.28
Izrael in Palestinci včeraj niso dosegli okvirnega dogovora o dokončnem statusu zasedenih ozemelj, kar predvideva sporazum iz Šarm el-Šejka. S tem se je iztekel rok za dosego tega dogovora.
Nevarno sodniško življenje
14. 02. 2000 13.11
Sodniško življenje je lahko tudi nevarno. To je včeraj dokazal košarkar CVJM Hannovra Jurai Svandjak, ki se na tekmi nemške regionalne lige v Braunschweigu ni strinjal z eno od odločitev, zato je delilca pravice enostavno ''knockoutiral''. Sodnik je obležal nezavesten, drugi sodnik pa je tekmo zato predčasno prekinil.
Haider o Franciji in vrednotah EU
14. 02. 2000 11.13
Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPOe) Jörg Haider je v pogovoru za današnjo izdajo francoskega časnika La Croix izrazil mnenje, da Francija ne spoštuje skupnih vrednot Evropske unije. Kot je pojasnil, bi si želel, če bi francoska vlada Bretoncem in drugim manjšinam v Franciji zagotavljala enake pravice, kot jih uživajo manjšine v Avstriji in na Koroškem.
Izrael in Palestinci brez dogovora
13. 02. 2000 11.51
Izrael in Palestinci tudi danes niso dosegli okvirnega dogovora o dokončnem statusu zasedenih ozemelj, kar predvideva sporazum iz Šarm el-Šejka. Danes se je namreč iztekel rok za dosego tega dogovora.
Protesti ob obletnici Ocalanove aretacije
12. 02. 2000 18.56
Približno 16.000 Kurdov je danes na protestih v francoskem Strassbourgu zahtevalo izpustitev voditelja kurdskih upornikov Abdullaha Ocalana, ki ga je Turčija obsodila na smrt, je sporočila francoska policija. Mirnih protestov so se udeležili pripadniki kurdske narodnosti iz Nemčije, Belgije, Švice, Italije in Velike Britanije.
Ponudba za odkup dela Palome
11. 02. 2000 13.55
Slovenska razvojna družba (SRD) v današnjem dnevnem časopisju na podlagi zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti SRD objavlja ponudbo za odkup dela poslovnega deleža družbe Paloma - Sladkogorska. Predmet ponudbe se nanaša na odkup navadnega poslovnega deleža tovarne papirja v višini 737,7 milijona tolarjev, ki se bo privatiziral z interno razdelitvijo in notranjim odkupom. Interni razdelitvi je namenjeno dobrih 281 milijonov tolarjev oz. 19,4 odstotka osnovnega vložka, notranjemu odkupu pa dobrih 456 milijonov tolarjev oz. 31,5 odstotka osnovnega kapitala. Upravičenci lahko svoje pravice uveljavijo do 29. februarja, ko bo s SRD podpisana pogodba o prodaji poslovnega deleža.