pravni
Kučanovi posveti
06. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se bo z vodji poslanskih skupin in poslancema italijanske in madžarske narodnosti jutri posvetoval o kandidatih za sodnika ustavnega sodišča in za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Za sodnika ustavnega sodišča sta se prijavila dva kandidata, in sicer redni profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti in nekdanji poslanec ZLSD, ki pa na letošnjih parlamentarnih volitvah ni kandidiral, Ciril Ribičič ter okrožni sodnik svetnik iz Maribora Božidar Merc. Za varuha se je v roku prijavilo 22 kandidatov, po poteku tega roka pa je predsednik republike dobil še dva predloga.
Predlog za noveliranje poslovnika DZ
05. 12. 2000 00.00
Vodje koalicijskih poslanskih skupin so prvi dan decembra v Državni zbor vložili predlog za noveliranje poslovnika DZ, s katerim naj bi v zakonodajnem postopku onemogočili zlorabe, ki jih sedanja ureditev dovoljuje z možnostjo vlaganja podobnih zakonskih predlogov. Po predlaganih rešitvah naj bi namreč kolegij predsednika DZ v prihodnje določal vrstni red obravnave zakonov v vseh tistih primerih, ko je v postopku več zakonskih predlogov na isto temo, zakonodajni postopek pa se za nobenega od njih še ni začel.
Zmaga demokratke v Washingtonu
02. 12. 2000 00.00
Demokratka Maria Cantwell je tudi po ponovnem preštevanju glasovnic v ameriški zvezni državi Washington premagala dosedanjega republikanskega senatorja Slade Gortona, kar pomeni, da bo razmerje sil v zveznem senatu med demokrati in republikanci 50:50, razen če se ne zgodi pravni čudež in Al Gore postane 43. predsednik ZDA. V tem primeru bi Gorov podpredsedniški kandidat Joseph Lieberman izgubil položaj v senatu in republikanski guverner zvezne države Connecticut bi na njegov položaj imenoval republikanca, kar bi razmerje sil spremenilo v 51:49 za republikance. Nekdanja članica zveznega predstavniškega doma Maria Cantwell je po ponovnem preštevanju glasovnic uspela spodnesti 18-letnega senatorja države Washington z več kot 2250 glasovi prednosti.
Bush odgovoril na Gorovo medijsko kampanjo
01. 12. 2000 00.00
Guverner Teksasa George Bush mlajši je v očitnem odgovoru na medijsko ofenzivo podpredsednika ZDA Ala Gora na svoj ranč v Crawfordu povabil nekdanjega poveljnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske in glavnega kandidata za položaj državnega sekretarja v morebitni Bushevi administraciji Colina Powella. Iz Washingtona je priletel tudi podpredsedniški kandidat republikancev Dick Cheney in se skupaj s Powellom pokazal pred kamerami, ko je Bush odgovarjal na novinarska vprašanja. Na Floridi so se medtem nadaljevali pravni zapleti glede zmagovalca predsedniških volitev, Busheva in Gorova stran pa sta nadaljevali priprave na današnji zagovor pred zveznim vrhovnim sodiščem v Washingtonu.
Naslednice povabljene v Bruselj
01. 12. 2000 00.00
Britanski pravni izvedenec sir Arthur Watts, posrednik na pogajanjih o sukcesiji nekdanje Jugoslavije, je pogajalske ekipe vseh naslednic povabil, naj 18. in 19. decembra pridejo v Bruselj. Kot so povedali diplomatski viri, se želi mednarodni posrednik z naslednicami dogovoriti, kako po 20 mesecih zastoja nadaljevati pogajanja.
Gore vztraja v boju za predsednika
30. 11. 2000 00.00
Potem ko so odvetniki demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora uvideli, da se bo njihova pritožba na potrjene rezultate predsedniških volitev na Floridi, pred okrožnim sodiščem v Tallahasseeju preveč zavlekla, je Gore odobril pritožbo na vrhovno sodišče Floride, katerega prosi, da mu znova pomaga v boju za zmago. Okrožni sodnik Sanders Sauls je v sredo zavrnil zahtevo demokratov po takojšnjem preštevanju spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade, zato bodo Gorovi odvetniki vrhovno sodišče Floride v četrtek pozvali, da prevzame nase preštevanje spornih glasovnic, ali pa Saulsu ukaže, da naj to čimprej stori okrožno sodišče.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.
Uradna otvoritev Pravne fakultete
23. 11. 2000 00.00
Predavanja v novi stavbi Pravne fakultete v Ljubljani sicer potekajo že dva tedna, na današnji slovesnosti pa je stavbo predsednik države Milan Kučan tudi uradno predal namenu.
Jutri o razmerah v JV Evropi
21. 11. 2000 00.00
Slovenski in hrvaški predsednik, Milan Kučan in Stipe Mesić, se bosta jutri na Bizeljskem sestala na pogovorih o vrhu EU in držav zahodnega Balkana, ki bo v petek v Zagrebu, ter o novih razmerah na JV Evrope. Kot so povedali v uradu slovenskega predsednika, se o dvostranskih vprašanjih predsednika ne bosta pogovarjala.
Kandidati za člana evropskega sodišča
21. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je podpisal poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za slovenskega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Sedanjemu slovenskemu članu, Boštjanu M. Zupančiču, poteče triletni mandat 31. oktobra 2001, Slovenija pa mora Svetu Evrope predložiti v imenovanje listo treh kandidatov, izmed katerih nato ta izbere enega. Listo kandidatov na predlog predsednika republike določi Državni zbor.
Omizje o pomenu ustavnega sodišča
19. 11. 2000 00.00
V okviru izobraževalnega seminarja s temo Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt, ki ga je na Bledu pripravilo Akademsko društvo pravnik pri ljubljanski pravni fakulteti, so danes slovenski vrhunski ustavno-pravni strokovnjaki, med drugim Ciril Ribičič, Peter Jambrek, Matevž Krivic in Lojze Ude, spregovorili o aktualnih temah ustavnega prava v Sloveniji. Osrednjo pozornost so namenili pričakovanim spremembam ustave v zvezi z volilnim sistemom in imenovanjem vlade ter regionalizacijo Slovenije. Prav tako so spregovorili o že sprejetih spremembah ustave v delu, ki govori o volilnem sistemu. Pravni strokovnjaki so govorili tudi o vprašanju referendumov, so sporočili organizatorji.
Rekodni zaseg heroina
17. 11. 2000 00.00
Predstavniki Slovenske policije in carine so na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili podrobnosti rekordnega zasega pošiljke 212 kg mamila heroin v Luki Koper 3. avgusta letos. Policisti so v sodelovanju z delavci carinske službe rekordno količino prepovedanega mamila odkrili pri pregledu kontejnerja, za katerega je obstajal utemeljen sum, da je v njem večja količina prepovedanih drog. Pri pregledu spremljajoče tovorne dokumentacije pa so še ugotovili, da je pravni lastnik oz. uvoznik isto podjetje kot v primeru nedavnega zasega 164,3 kg heroina, isti pa je tudi pošiljatelj, in sicer podjetje iz Turčije. Vrednost nekaj čez 376 kg, kar je skupna količina zaseženega heroina izredne kakovosti, na črnem trgu znaša približno 40 milijard tolarjev. Slovenska policija se je povezala z varnostnimi organi drugih držav. Na podlagi njihovih ugotovitev so v Turčiji že aretirali dve osebi. Prav tako pa so še dopolnili kazenske ovadbe zoper že prijete osumljence, ki so jih aretirali ob prvem zasegu mamila. V vseh vpletenih državah še potekajo obsežne kriminalistične preiskave.
Noč preobratov na Floridi
16. 11. 2000 00.00
Tabor ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora je včeraj na floridskem vrhovnem sodišču vložil pritožbo, v kateri zahteva, naj se sodišče izjasni o legalnosti in načinih ročnega preštevanja glasovnic s predsedniških volitev, so sporočili viri na sodišču. Posebni Gorov odposlanec na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christoper, je že pred tem napovedoval ta pravni postopek. Zadnji uradni izidi volitev v ameriški zvezni državi Florida kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George W. Bush vodi pred Gorom za 300 glasov. Po teh izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa jih je pridobil 1357. Po prvem štetju 8. novembra je imel Bush 1784 glasov prednosti pred Gorom, ki je zdaj skopnela na 300 glasov. V petek, 17. novembra, morajo biti objavljeni še rezultati glasovanja po pošti. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh glasovnic najmanj 10.000. Sinočnji razvoj dogodkov na Floridi, kjer bo padla odločitev o 43. predsedniku ZDA, se je lahko po razgibanosti primerjal z volitvami 7. novembra, ko sta se kandidata George Bush mlajši in Al Gore menjavala v vodstvu. Podpredsednik ZDA Al Gore je sinoči predlagal izhod iz povolilnega zapleta na Floridi in ponujal, sicer "mlahavo" roko sprave Bushu, ki jo je ta v skladu s pričakovanji zavrnil, sicer pa je politično-pravno preigravanje potekalo ves dan. Vrhovno sodišče Floride je najprej zavrnilo predlog državne sekretarke Katherine Harris, da odredi konec ponovnega ročnega preštevanja glasov.
Komisija zahteva ponovno štetje
12. 11. 2000 00.00
V okrožju Palm Beach na Floridi so na štirih voliščih, kjer naj bi volilci zaradi nepreglednosti glasovnic namesto za predsedniškega kandidata demokratov Ala Gora pomotoma glasovali za kandidata Reformne stranke Pata Buchanana, ponoči končali ročno preštevanje glasovnic. Volilna komisija je po enem odstotku preštetih glasovnic sporočila, da je Gore pridobil 36 glasov, republikanski predsedniški kandidat George Bush ml. pa izgubil tri. Komisija je zahtevala ponovno štetje skupno prek 425.000 glasovnic na vseh voliščih v tem okrožju. Policija v Miamiju pa je v enem od hotelov v središču mesta odkrila zaprto volilno skrinjico, ki jo je policija takoj zapečatila. Ni znano, kako se je skrinjica znašla v hotelu. Volilni štab Ala Gora je sinoči zahteval, da pravni svetovalci republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega umaknejo pritožbo, s katero želijo preprečiti ponovno preštevanje glasov v nekaterih okrožjih na Floridi. "Pozivamo Bushev tabor, naj umakne tožbo, ter omogoči vnovično in natančno preštevanje vseh glasov na Floridi. Če je Bush resnično prepričan v svojo zmago na Floridi, ni razloga za strah pred ročnim preštevanjem glasov," je dejal posebni odposlanec Ala Gora na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christopher. Kandidat, ki bo zmagal na Floridi, bo dobil glasove tamkajšnjih 25 elektorjev in bo zmagovalec ameriških predsedniških volitev.
Delegacija na obisku v Bruslju
12. 11. 2000 00.00
Delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev, ki jo vodi Bernard Sadovnik, bo jutri začela dvodnevni obisk v Bruslju, v okviru katerega bo obiskala pomembne institucije EU in se pogovarjala s člani kabinetov komisarja EU za širitev Güntherja Verheugena in komisarke za delo in socialne zadeve Ane Diamantopoulou. Na pogovorih bo delegacija predstavila zahteve slovenske manjšine v Avstriji.
O predsedniku bodo odločali glasovi iz tujine
10. 11. 2000 00.00
Po ponovnem preštetju volilnih glasov v vseh 67 okrožjih v ameriški zvezni državi Florida republikanski predsedniški kandidat George W. Bush po podatkih ameriške tiskovne agencije AP vodi pred demokratom Alom Gorom s 327 glasovi. Za dokončne izide volitev je treba prešteti še glasove ameriških državljanov s Floride, ki so glasovali v tujini. Ti izidi naj bi bili znani do 17. novembra.
Bundestag odločil o zvezi med homoseksualci
10. 11. 2000 00.00
Nemški bundestag je danes sprejel zakon, ki priznava pravni status zveze med istospolnimi pari. Zveza med homoseksualnimi pari, sklenjena in registrirana na matičnem uradu, bo na mnogih pravnih ravneh enaka zakonski zvezi med moškim in žensko. Par bo tako lahko sklenil svojo zvezo pred matičarjem, razvezal pa se bo lahko le na sodišču.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Cooperative Aura 2000
25. 10. 2000 00.00
Do petka, 27. oktobra, v Ribnem pri Bledu in centru za obrambno usposabljanje v Poljčah potekal mednarodna štabna vaja kriznega upravljanja Cooperative Aura 2000, ki se je poleg pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske (SV) udeležujejo tudi predstavniki oboroženih sil 17 drugih držav partneric oz. članic zveze NATO. Vajo, ki se je začela že v ponedeljek, je pripravilo in jo tudi izvaja vrhovno poveljstvo zavezniških sil za Evropo, tema Cooperative Aura 2000 pa je organizacija ter procesi poveljevanja in kontrole v severnoatlantskem zavezništvu.
Kučan v intervjuju za Profil
23. 10. 2000 00.00
Odprava Avnojskih sklepov v Sloveniji po besedah predsednika države Milana Kučana ne pride v poštev. Kot je pojasnil v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil, so ti sklepi del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Kučan je ocenil tudi kritike avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla ter komentiral nekatere izjave in dejanja koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Predsednik Kučan je v zvezi z Avnojskimi sklepi opozoril, da je Slovenija omogočila pritožbo zoper pravni sklep vsakomur, ki bi menil, da je bil nepravično obravnavan. O možnostih, da bodo avstrijski svobodnjaki (FPÖ) v članstvo Slovenije v Evropski uniji privolili le, če bo formalno preklicala Avnojske sklepe, je Kučan povedal, da bi težave lahko nastopile zgolj v primeru, da bi v Avstriji prevladala ksenofobija. V tem primeru, je za Profil ocenil Kučan, težav z vstopom v unijo ne bo imela le Slovenija, ampak tudi druge kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kako so odnosi med Slovenijo in Avstrijo vplivali na rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, je Kučan odgovoril, da je bilo omenjeno vprašanje sicer pomembno, vendar pa ni bilo v središču volilnega boja. V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, da je Kučan kot nekdanji vodja Komunistične partije "še vedno z eno nogo v starem režimu", je slovenski predsednik pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo, kot jo je o njem imel pred tem. V zvezi s povorko 10. oktobra v Celovcu, ki jo je časnik Delo označil kot "izraz militantne nacionalistične arogance", je Kučan dejal, da prireditev ni izkoristila priložnosti izpostaviti novo kakovost sobivanja z državljani slovenskega porekla na Koroškem ter novo kakovost odnosov med Avstrijo in Slovenijo. K sreči se značilnosti odnosov med državama ne kažejo zgolj skozi eno prireditev, je menil slovenski predsednik. Slovenski predsednik je slovensko-avstrijske odnose ocenil kot dobre in ob tem pripomnil, da je Avstrija v težkih trenutkih naredila veliko dobrega za Slovenijo, Menil je še, da motenj, ki jih v odnosih med državama povzročajo nekateri posamezniki, ne bi smeli pojmovati kot usodne.
Do 11. ure glasovalo 25,52 odstotka volivcev
15. 10. 2000 00.00
Najvišja udeležba na današnjih parlamentarnih volitvah je bila po uradnih podatkih Republiške volilne komisije (RVK) do 11. ure zabeležena v prvi volilni enoti s sedežem v Kranju, in sicer 29,18-odstotna, najnižja pa v sedmi volilni enoti s sedežem v Mariboru, in sicer 21,34-odstotna. Sicer pa se je volitev do 11. ure udeležilo 25,52 odstotka volilnih upravičencev. Tako je na voliščih do omenjene ure oddalo svoj glas 383.293 od blizu 1.600.000 volilnih upravičencev.
V Ljubljani poteka tudi svetovalni referendum
15. 10. 2000 00.00
Na območju mestne občine Ljubljana se je ob 7. uri odprlo 241 volišč, na katerih bo približno 215.293 volilnih upravičencev vse do 19. ure lahko glasovalo tudi na svetovalnem referendumu. Na območju ljubljanske mestne občine so namreč sočasno z državnozborski volitvami pripravili tudi svetovalni referendum, na katerem bodo v skladu z zakonom o lokalni samoupravi še pred ustanovitvijo četrtnih skupnosti v ljubljanski mestni občini ugotovili interes meščanov v zvezi z imeni, območji in pravnim statusom četrtnih skupnosti.
Minister Šturm ukinja eksterno preverjanje znanja
10. 10. 2000 00.00
Minister za šolstvo in šport Lovro Šturm je sklenil ukiniti eksterno preverjanje znanja ob koncu osnovne šole in t.i. točkovni sistem, da bi tako odpravil pravni zaplet ob prehodu iz osnovne v
Španija bo v boju proti ETA poostrila kazni
06. 10. 2000 00.00
V boju zoper baskovsko teroristično organizacijo ETA bo španska vlada močno zaostrila kazensko zakonodajo. Tako bodo lahko obsodili že 14-letnike, ki bodo sodelovali v terorističnih napadih, na deset let kazni v zaporu za mladoletnike. Doslej je bila najvišja možna kazen zanje pet let. "Poslej se bo kaznovalo vsakršno poveličevanje terorističnega nasilja," se glasi osnutek zakona, ki ga je danes v obravnavo predlagala španska vlada. Ukrepi so uperjeni predvsem proti mladim privržencem organizacije ETA, ki v Baskiji skorajda dnevno z zažigalnimi napravami napadajo javne zgradbe, banke, policijske postaje in avtobuse. "V pravni državi se morajo počutiti preganjane teroristi, ne pa državljani," je pojasnil pravosodni minister Angel Acebes, čeprav generalni državni tožilec in sodniška zbornica menijo, da so ukrepi prestrogi. Končno besedo o predlogu bo imel parlament.
Razveljavljena direktiva EU o prepovedi oglaševanja tobaka
05. 10. 2000 00.00
Evropsko sodišče je danes razveljavilo leta 1998 sprejeto direktivo EU, s katero bi petnajsterica do leta 2006 popolnoma prepovedala vsakršno oglaševanje tobačnih izdelkov na območju unije. Sodišče je namreč razsodilo, da je bila sprejeta na napačni pravni podlagi.
Krivic pisal beneški komisiji
04. 10. 2000 00.00
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic se je na sporočilo sekretarja t.i. beneške komisije, da so trije poročevalci komisije že pripravili poročilo o "slovenskem primeru" (komisija naj bi ga obravnavala 14. oktobra) odzval z odprtim pismom beneški komisiji. Krivic med drugim opozarja na enostransko informiranost komisije in pri tem izpostavlja nekaj ustavnopravnih elementov, pomembnih zlasti za presojo vprašanj v zvezi s spremembo ustave. Po njegovih besedah je težko razumljivo, kako so lahko ugledni pravni strokovnjaki pripravili poročilo o tako zapletenem in skrajno spornem primeru na podlagi informacij zgolj ene strani v sporu, razen če so se omejili na vprašanje, ali državni zbor sme po predpisanem postopku spremeniti ustavo. Dvom po njegovih besedah vzbuja dejstvo, da je že pred vlado Andreja Bajuka podobno vprašanje komisiji zastavil njen član in sedanji minister za notranje zadeve Peter Jambrek, "torej glavni avtor sporne odločbe ustavnega sodišča, iz katere ves problem izvira".
Srečanje Šturma z ravnatelji
02. 10. 2000 00.00
Minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm se je danes sestal s predstavniki Združenja ravnateljev osnovnih šol Slovenije pod vodstvom predsednika Otona Račečiča. Minister je ravnatelje seznanil s problematiko velikega zaostanka pri obveznem vpisu osnovnih šol v razvid. Ravnatelji so zagotovili, da bodo pri izpolnitvi te zakonske obveznosti pomagali pri najboljših močeh. Minister je predstavnikom ravnateljev pojasnil pravni zaplet ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo, saj doslej uporabljana rešitev s selekcioniranjem kandidatov na podlagi eksternega preverjanja znanja in sistema točkovanja nima ustrezne pravne podlage. Minister je ravnatelje povabil k sodelovanju, ravnatelji pa so ob tej občutljivi temi poudarili potrebo po pretehtanih rešitvah s široko podporo vseh vpletenih.
Dva kandidata za ustavnega sodnika
29. 09. 2000 00.00
Na poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje predlogov možnih kandidatov za eno prosto mesto sodnika ustavnega sodišča sta se prijavila dva kandidata, in sicer poslanec ZLSD in redni profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti Ciril Ribičič in okrožni sodnik svetnik iz Maribora Božidar Merc.
Slovenija in pravni red EU
21. 09. 2000 00.00
Med delovnim sestankom v Ljubljani, je pogajalec Evropske unije Jamie Garcia Lombardero pregledal potek našega prilagajanja evropskemu pravnemu redu. Vodja slovenske pogajalske skupine Janez Potočnik je povedal, da usklajevanje poteka dobro in da je Slovenija na nekaterih najzahtevnejših področjih, kot sta okolje in davki, celo najbolj napredovala. Sicer pa Lombardero izjav novinarjem ni hotel dajati.
Delegacija madžarskega ustavnega sodišča v Sloveniji
20. 09. 2000 00.00
Ministrica za pravosodje Barbara Brezigar je skupaj z državnim sekretarjem Markom Starmanom sprejela delegacijo madžarskega ustavnega sodišča, ki se pod vodstvom predsednika Janosa Nemetha na povabilo slovenskega ustavnega sodišča mudijo na tridnevnem obisku v Sloveniji.