pravosodni
Milošević ne gre v Haag
30. 03. 2001 00.00
Oblasti v Beogradu so le dan pred iztekom roka odločno zavrnile zahtevo haškega sodišča in Združenih držav Amerike, naj Slobodana Miloševića predajo mednarodnemu sodišču za vojne zločine. Kot je izjavil srbski pravosodni minister Vladan Batić, bodo o usodi nekdanjega jugoslovanskega predsednika odločala srbska sodišča in nihče drug. Podobno sporočilo je zahodu namenil tudi jugoslovanski notranji minister. Batić obenem ni želel napovedati, kdaj bodo aretirali Miloševića.
Zasedanje držav SEP
27. 03. 2001 00.00
V Trstu se je sinoči začelo dvodnevno zasedanje ministrov za pravosodje držav Srednjeevropske pobude (SEP). Zasedanja se udeležuje tudi slovenski pravosodni minister Ivan Bizjak, po poročanju Radia Trst A pa na zasedanju ni predstavnikov Makedonije. Srečanje v vlogi gostitelja koordinira italijanski pravosodni minister Piero Fassino. Tržaški vrh je prvi v tem smislu, odkar je SEP začela delovati pred dvanajstimi leti. Na njem se bodo ministri skušali dogovoriti o ukrepih zoper trgovanje z mamili, orožjem in prebežniki, načinih za zajezitev pranja denarja in boja poti prostituciji.
Del Pontejeva z novimi obtožnicami
26. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, je danes v Sarajevu napovedala izročitev novih obtožnic za vojne zločine proti Srbom, pa tudi Muslimanom in drugim domnevnim zločincem. Del Pontejeva je po srečanju s predsednikom Federacije BiH Karlom Filipovićem dejala, da je prvič doživela tako odprto podporo haaškemu sodišču. "Zdaj čakam na konkretne rezultate in prepričana sem, da bodo prišli," je dejala.
Jugoslovanska delegacija v Haagu
20. 03. 2001 00.00
Pravosodna ministra Jugoslavije in Srbije, Momčilo Grubac in Vladan Batić, ter državni tožilec Rade Trzić so se na sedežu haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sestali z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte.
Manjšine izpostavljene policijski samovolji
12. 03. 2001 00.00
Statistični urad ameriškega pravosodnega ministrstva je ugotovil, da imajo temnopolti ali Američani latinskoameriškega rodu dvakrat več možnosti, da bo policija proti njim uporabila silo, kot jo imajo belci. Temnopolte voznike avtomobilov bodo veliko prej zaustavili, preiskali, vklenili ali aretirali kot bele voznike. Okrog dva odstotka temnopoltih in Latinoameričanov, ki so imeli leta 1999 srečanje iz oči v oči s policisti, je prijavilo uporabo sile ali grožnjo z uporabo sile, medtem ko je med belci to storil le odstotek.
Izročitev vojnih zločincev ni vedno obvezna
05. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać je za današnji beograjski dnevnik Blic izjavil, da država, ki sama preganja in sodi vojnim zločincem, ni zavezana k njihovi izročitvi Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Pravosodni in notranji ministri G-8 v Milanu
27. 02. 2001 00.00
V Milanu so se danes zbrali notranji in pravosodni ministri skupine G-8. Srečanje ministrov sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije bo posvečeno boju proti organiziranemu kriminalu, ilegalnemu preseljevanju in trgovini z belim blagom.
Microsoft na prizivnem sodišču
26. 02. 2001 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu bo danes začelo z dvodnevnimi zaslišanji v prizivu računalniškega velikana Microsoft proti odločitvi zveznega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je 7. junija lani ukazal razbiti podjetje na dva dela. Jackson je odločitev sprejel po tožbi, ki so jo zaradi kršenja več kot sto let stare protimonopolne zakonodaje proti Microsoftu vložili zvezno pravosodno ministrstvo in 19 zveznih držav. Microsoft je morda računal, da bo s prihodom novega predsednika v Washington zavladalo zanj ugodnejše ozračje, vendar glede na pravno ekipo, ki bo zagovarjala vladna stališča, ne more računati na podporo konservativnega tabora. Med najbolj znanimi pravnimi svetniki vlade sta namreč nekdanji "preganjalec" predsednika Billa Clintona Ken Starr ter nekdanji kandidat za sodnika vrhovnega sodišča ZDA Robert Bork.
Prvi Miloševićev lakaj pred sodiščem
25. 02. 2001 00.00
Srbska policija je sinoči aretirala Radomirja Markovića, nekdanjega šefa državne varnostne službe in tesnega sodelavca Slobodana Miloševića. Srbski pravosodni minister Vladan Batić je povedal, da je Marković osumljen več naklepnih umorov in ponaredbe uradnih dokumentov. Osumljen je tudi odgovornosti za prometno nesrečo, v kateri so 3. oktobra 1999 umrli štirje predstavniki srbskega gibanja prenove (SPO) - Veselin Bošković, Zvonko Osmajlić, Dragan Vušurević i Vučko Rakočević, vodja stranke Vuk Drašković pa je bil ranjen. Gre za aretacijo najvišjega predstavnika nekdanje srbske oblasti doslej. Kot je povedal Batić, Markoviću grozi najmanj deset let kazni, preiskava pa bo trajala dva dni. Batić je še povedal, da sta v preiskavi še dva delavca srbske policije, katerih identiteto pa ni hotel razkriti. Dvojica naj ne bi bila iz vrst javnosti znanih oseb. Batić je izjavil, da je Okrožno javno tožilstvo v Beogradu prejelo zahtevek za preiskavo proti Markoviću po prijavi iz ministrstva za notranje zadeve. V skladu z obljubami vlade Srbije, se tako prehaja v odločilno borbo proti kriminalu, v kateri ne bo nihče oproščen odgovornosti za svoja dejanja, je še dejal Batić.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
Neenotno glede izročitve Miloševića
11. 02. 2001 00.00
Jugoslovansko vodstvo nima enotnega stališča o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je dejal, da dokler bo on predsednik vlade, Miloševića ne bodo izročili Haagu. Enakega mnenja je po besedah Žižića tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Mnenju jugoslovanskega predsednika države in vlade pa oporeka srbski pravosodni minister Vladan Batić. Ta je dejal, da Žižić ne bo odločal o izročitvi Miloševića, saj je v pripravi zakon, ki bo urejal sodelovanje s haaškim sodiščem in s tem tudi vprašanje izročitve nekdanjega predsednika ZRJ.
Norac osumljen vojnih zločinov
09. 02. 2001 00.00
Hrvaška policija tudi danes nadaljuje iskanje upokojenega generala Mirka Noraca, ki je osumljen vojnih zločinov in za katerim je bila včeraj zvečer razpisana tiralica. Na zahtevo sodišča na Reki je zagrebška policija skušala Noraca, ki je osumljen, da je leta 1991 kot poveljnik obrambe v Gospiću sodeloval v pobojih srbskih civilistov na tem območju, aretirati že v sredo. Noraca je skupaj s še 11 generali lani jeseni zaradi pisma, v katerem so generali javno kritizirali novo hrvaško oblast, upokojil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Estrada vložil tožbo
06. 02. 2001 00.00
Nekdanji filipinski predsednik Joseph Estrada je na vrhovnem sodišču vložil tožbo, v kateri spodbija zakonitost imenovanja predsednice Glorie Arroyo, ki je prevzela oblast po njegovem odstopu. Estrada trdi, da je njeno imenovanje nezakonito in je še vedno predsednik. Pravosodni minister Hernando Perez pa je dejal, da se Estrada pretvarja, da je še vedno predsednik, da bi se izognil sodnemu procesu, ki mu grozi zaradi vpletenosti v podkupovalno afero.
Bizjak na obisku v Kopru
02. 02. 2001 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak in državni sekretar na ministrstvu Karl Erjavec sta se v Kopru srečala s predsedniki sodišč z območja Višjega sodišča v Kopru, z vodjo koprskega Višjega državnega tožilstva ter vodji okrožnih državnih tožilstev v Kopru in Novi Gorici. Gosta sta se seznanila s stanjem na tamkajšnjih sodiščih in problemi, s katerimi se soočajo predstavniki sodne veje oblasti. Sogovorniki so izpostavili problem reševanja zaostankov v sodstvu, dotaknili pa so se tudi vloge pristojnega ministrstva pri reševanju nekaterih težav s spremembami zakonodaje ali pa z ukrepi na področju pravosodne uprave in logistike.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Konec konference v Stockholmu
30. 01. 2001 00.00
Dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom Boj proti nestrpnosti, ki je bila uvod v svetovno konferenco proti rasizmu, ki bo septembra letos v Južnoafriški republiki, se je danes zaključila z govorom švedskega premiera Goerana Perssona. V okviru stockholmske konference sta danes generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in slovenski predstavnik, pravosodni minister Ivan Bizjak, v govorih poudarila pomen vzgoje mladih, predstavniki sodelujočih držav pa so sprejeli deklaracijo, v kateri se zavezujejo za boj proti vsem vrstam nestrpnosti. Bizjak se je v okviru predvidenih dvostranskih srečanj danes sestal s švedskim ministrom Thomasom Botctroemom ter latvijsko ministrico za pravosodje Ingrid Labiutsko, popoldne pa se bo sešel še s švedskim ombudsmanom Claesom Eklundom, so povedali v slovenski delegaciji.
ZRJ lahko sodeljuje s haaškim sodiščem
29. 01. 2001 00.00
ZR Jugoslavija lahko takoj sprejme statut in pravilnik haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in vse, proti katerim je sodišče vložilo obtožnice in se nahajajo na območju Jugoslavije, izroči sodišču, je danes izjavil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Pojasnil je, da je za vprašanje odnosov s haaškim sodiščem pristojen zvezni pravosodni minister Momčilo Grubać.
Člani kuvajtske vlade ponudili odstop
28. 01. 2001 00.00
Člani kuvajtske vlade so ponudili svoj odstop. Za to potezo naj bi se odločili, da bi se kuvajtski pravosodni minister izognil zaslišanju v zvezi z obtožbami o neučinkovitosti. Predsednik kuvajtskega parlamenta Jasem al-Harafi je sporočil, da bo premier, kronski princ šejk Saad Al Abdulah Al Sabah o odstopu obvestil kuvajtskega voditelja, šejka Džaberja Al Ahmeda Al Sabaha. Če ta odstopov članov kuvajtske vlade ne bo sprejel, bi lahko prišlo do zamenjav v vladi, menijo politični analitiki.
Nerealna pričakovanja Carle Del Ponte
25. 01. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je sinoči jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaću izročila naloge za aretacijo in obtožnice proti državljanom ZRJ, je sporočilo jugoslovansko ministrstvo za informiranje, ni pa navedlo, za katere osebe gre. Po srečanju so še sporočili, da so veliko pozornosti posvetili vzpostavitvi pravnih pogojev za popolno sodelovanje ZRJ s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Brez navdušenja nad sodelovanjem s Haagom
25. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je zaključila tridnevni obisk v zvezni republiki Jugoslaviji.Ob odhodu je Del Pontejeva poudarila, da je presenečena nad Vojislavom Koštunico, saj ni pokazal pretiranega navdušenja za sodelovanje z haaškim sodiščem.
Nadaljevanje mirovnih pogajanj
25. 01. 2001 00.00
Palestinski in izraelski predstavniki so po dveh dnevih prekinitve danes popoldan nadaljevali mirovna pogajanja v egiptovskem letoviškem kraju Taba. Pogovori so se nadaljevali po prihodu vodje izraelske delegacije, izraelskega zunanjega ministra Šloma Ben Amija in vodje izraelske leve stranke Meretz Josija Sarida. Že pred tem sta v Tabo prispela izraelski pravosodni minister Josi Bejlin in vodja urada premiera v odstopu Ehuda Baraka Gilad Šer.
Spopadi na jugu Srbije
24. 01. 2001 00.00
Iz okolice Velikega Trnovca na jugu Srbije so pozno popoldne poročali o streljanju. Oboroženi albanski uporniki so po poročanju beograjskega radia B-92 začeli obstreljevati položaje srbske policije in jugoslovanske vojske. Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković je sporočil, da so albanski uporniki streljali na vojaški tovornjak, ki je prevažal hrano. Po podatkih jugoslovanskega notranjega ministrstva v incidentu ni bil poškodovan noben njihov vojak, ranjena pa naj bi bila dva albanska upornika. Uporniki so streljali tudi na položaje srbskih policistov v vasi Lučane in na cesti med Bujanovcem in Velikim Trnovcem.
Nov tožilec na Ptuju
24. 01. 2001 00.00
Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je danes osebno predala vodenje ptujskega tožilstva Francu Lengarju, višjemu tožilcu iz Maribora. Lengar bo ptujsko tožilstvo vodil namesto Marjana Glavarja, ki so ga policisti zaradi suma korupcije, aretirali včeraj. Glavar naj bi namreč sprejemal podkupnino od kriminalne združbe, ki naj bi se ukvarjala z mamili in tihotapljenjem ilegalcev.
Borodin pripravljen pričati
20. 01. 2001 00.00
Nekdanji svetovalec v Kremlju Pavel Borodin bo odgovarjal na vprašanja švicarskih preiskovalcev v zvezi s pranjem denarja, če bo izpuščen iz pripora v New Yorku, je danes povedal ruski veleposlanik v ZDA Jurij Ušakov. Ušakov, ki se je po telefonu pogovarjal z Borodinom, potem ko so slednjega agenti FBI v sredo aretirali na newyorškem letališču Kennedy, je še dejal, da je Borodin popolnoma miren in da zavrača vsakršne obtožbe ter da je pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja, vendar samo s prostosti.
Del Pontejeva verjame Koštunici
20. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Carla del Ponte je izjavila, da verjame, da bo ZRJ sodelovala s haaškim sodiščem, pred katerim je potrebno soditi vsem posameznikom, ki jih je obtožil mednarodni tožilec . V Beograd prihaja 23. januarja z namenom, da se s predstavniki oblasti dogovori, kako začeti sodelovanje in o obvezah ZRJ. Po njenih besedah si želijo neposrednega srečanja pravosodni minister, minister za notranje zadeve in drugi predstavniki oblasti, le predsednik Vojislav Koštunica je tisti, ki je malce rezerviran, vendar verjame, da se bosta srečala. Carla del Ponte je tudi oporekala obtožbam, da je haaško sodišče politično –
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Jugoslovanska vlada sprejela zakon o amnestiji
11. 01. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je danes sprejela predlog zakona o amnestiji vseh zapornikov, ki so bili obtoženi kaznivih dejanj proti jugoslovanski vojski in proti ustavni ureditvi ZRJ, je po seji vlade izjavil jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać. Po ocenah ministra naj bi v skladu s tem zakonom oprostili od 33.000 do 34.000 oseb, ki so se izognile vojaški obveznosti v času napadov zveze NATO na ZRJ leta 1999.
Jean-Cristoph Mitterrand na prostosti
11. 01. 2001 00.00
Danielle Mitterand, vdova nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda, je plačala pet milijonov frankov kavcije za prostost sina, 54 -letnega Jeana-Cristopha Mitterranda, ki so ga decembra aretirali zaradi suma vpletenosti v nezakonito trgovanje z orožjem. Mitterrand je že zapustil zapor v Parizu.
Bodo Miloševiću sodili v Srbiji?
08. 01. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević bo najverjetneje odgovarjal pred sodiščem, med drugim tudi za zločine na Kosovu, katerih ga obtožuje Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je danes dejal eden od predstavnikov Demokratične opozicije Srbije (DOS) in najverjetnejši novi srbski pravosodni minister Vladan Batić. Dodal je, da bodo Miloševiću najverjetneje sodili v Srbiji, in ne na sedežu mednarodnega sodišča v Haagu.