praznik dela
Slovesno na kulturni praznik
08. 02. 2001 00.00
Obletnico Prešernove smrti so z različnimi kulturnimi prireditvami zaznamovali na različnih koncih Slovenije. Še posebno slovesno je bilo v Prešernovi rojstni vasi Vrbi, kjer so dopoldne pripravili kulturni program pred spomenikom Franceta Prešerna, popoldne pa je bila tradicionalna slovesnost v pesnikovi rojstni hiši.
Slovenska Göthe in Luther
30. 12. 2000 00.00
Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v sobotni izdaji obsežno predstavlja življenje in delo pesnika Franceta Prešerna in začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja, ki sta po navedbi avtorja postavila temelje slovenski nacionalni kulturi.
Ob Dnevu reformacije
31. 10. 2000 00.00
Danes, na sam dan reformacije, v vseh evangeličanskih cerkvah po državi potekajo praznična bogoslužja. Konec novembra pa bodo v Murski Soboti pripravili tudi znanstveni simpozij ob 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige v Cankarjevem domu je govoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Po njegovih besedah Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, odprto pa je vprašanje sredstev.
Slovesnosti ob prazniku Marijinega vnebovzetja
15. 08. 2000 00.00
Cerkveni praznik Marijino vnebovzetje, 15. avgust, ki je v Sloveniji tudi dela prost dan, so zaznamovala slovesna maševanja v vseh večjih romarskih središčih po Sloveniji. Na Brezjah je ob obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji ob 10. uri slovesno somaševanje vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Nadškof bo ob 17. uri v župnijski cerkvi Marije vnebovzete v Lescah vodil tudi romarski shod in blagoslovil spomenik Jožefu Balantu (1763-1834), nadzorniku šol na Kranjskem, rektorju Univerze v Ljubljani v času Ilirske province, goriškemu nadškofu in ilirskemu metropolitu.
Predsednik Kučan v Opatjem selu
01. 05. 2000 20.28
Tradicionalnega srečanja občanov, borcev in mladine severnoprimorske regije ob 1. maju, prazniku dela, in slovesnosti ob 55-letnici konca druge svetovne vojne, ki sta ga v Opatjem selu pripravili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in območna organizacija Posočje, se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Predsednik bi moral pred tem na hribu Veliko cerje položiti tudi temeljni kamen za gradnjo osrednjega spomenika braniteljem zahodne meje, toda do tega ni prišlo, ker načrtovalec za gradnjo ni pridobil vseh potrebnih soglasij.
Praznovanja na Dolenjskem
01. 05. 2000 20.13
V okviru praznovanja mednarodnega dneva dela so na Dolenjskem potekale prireditve na Javorovici pri Šentjerneju, na Debencu nad Mirno in na Miklavžu na Gorjancih. Na Javorovici pri Šentjerneju je 5.000 obiskovalcev iz vse Slovenije počastilo mednarodni praznik dela, 55-letnico konca 2. svetovne vojne in spomina na tragični boj borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade. Na Debencu nad Mirno so dolenjski svobodni sindikati pripravili 19. delavsko srečanje. Več kot 2.000 obiskovalcev je pozdravil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Na sindikalni tabor zveze delavcev Solidarnost na Miklavžu na Gorjancih pa je prišlo 3.000 obiskovalcev.
Praznovanja ob prazniku dela
01. 05. 2000 18.28
1. maj - praznik dela, je že več kot 100 let v večini držav dela prost dan. Povod za praznovanje sega v leto 1886 - stavka ameriških delavcev v Chicagu za osemurni delavniki se je 1. maja končala z brutalno policijsko akcijo, ki je zahtevala 17 smrtnih žrtev in več kot 100 ranjenih. Tri leta kasneje, 1889, je Druga socialistična internacionala v Parizu pozvala vse delavske organizacije, naj se 1. maja udeležijo demonstracij v podporo mednarodni solidarnosti. 1. maja 1890 so v ZDA in v Evropi delavci prvič odšli množično na ulice, kjer so protestirali proti socialnemu in političnemu zapostavljanju.
Rock koncert in papeževa maša
01. 05. 2000 09.01
Rimu se na letošnji praznik dela obeta še en vrhunski dogodek ob praznovanjih Svetega leta 2000. Papež Janez Pavel II. bo praznik počastil z mašo pod milim nebom, pred enimi od rimskih mestnih vrat - vrati Vergata; mašo pa bosta spremljala slepi tenorist Andrea Bocelli in izraelska pevka Noa.
Dan za dokumentarec: 1. maj po belgijsko
25. 04. 2000 16.14
Kinotečni redni Dan za dokumentarec bo v sredo, 26. aprila, v znamenju dokumentarnega filma Jana Vrommana z naslovom ''Dokler bodo ladjedelci peli'' iz lanske belgijske produkcije. Obravnava bližnji mednarodni praznik dela, 1. maj. Režiser v filmu razgalja absurdna razhajanja med spolzkim jezikom ekonomije in dejanskim stanjem ljudstva, med besedičenjem politikov in posledicami dejanj teh demagogov, med statistiko in življenjem.
Uporniki se vračajo v Grozni
25. 04. 2000 13.56
Po ocenah ruske vojske se vedno več čečenskih upornikov skrivoma vrača v Grozni. Rusko poveljstvo za Kavkaz je danes sporočilo, da naj bi bilo v Groznem okoli 500 upornikov, med njimi 50 ostrostrelcev. Ti naj bi po poročanju agencije Interfax tudi podnevi obstreljevali ruske nadzorne točke.
Silvestrovanje v Bratislavi
23. 12. 1999 11.35
Medtem ko se po svetu vneto pripravljajo na prihod novega tisočletja, bo prvi januar na Slovaškem zaznamoval tudi praznik dneva neodvisnosti. Organizatorji imajo torej polne roke dela in širom države pripravljajo različne projekte, ki bodo združili duh novega tisočletja ter zadnjih šest let neodvisnosti in demokracije na Slovaškem.
Pekarni Vrhnika certifikat ISO 9001
26. 10. 1999 16.44
Danes je za naše podjetje praznik, zaključek nekega dela, ki bi mu lahko rekli tudi zrelostni izpit, je na slavnostni prireditvi v Tehniškem muzeju Slovenije v gradu Bistra pri Vrhniki dejal direktor Pekarne Vrhnika Andrej Košak, ki je še prej na novinarski konferenci s sodelavci predstavil 25 let razvoja te pekarne, načrt za bližnjo in daljno prihodnost ter delo v zvezi s pridobitvijo certifikata ISO 9001. Tega je Pekarni Vrhnika podelil predsednik GZS Jožko Čuk, ki je poudaril, da se Pekarna Vrhnika pridružuje že lepi številki 600 slovenskih podjetij, ki so to spričevalo kakovosti že pridobila.
V ZDA v hudi vročini proslavili Dan neodvisnosti
05. 07. 1999 11.13
Povsod po ZDA so s tradiconalnimi ognjemeti, zavijanjem hiš in vrtov v barve ameriške zastave ter pikniki s specialitetami na ražnju, proslavili državni praznik Dan neodvisnosti. Kongres takratnih 13 britanskih kolonij je pred 223 leti potrdil deklaracijo o neodvisnosti, ki jo je spisal Thomas Jefferson, s čimer so ZDA stopile na pot neodvisnosti od britanske krone. Tako kot večino drugih ameriških nacionalnih praznikov so Združeni narodi tudi Dan neodvisnosti vzeli za svojega, tako da bo tudi ob East Riverju v ponedeljek dela prost dan.
V petek napovedana stavka kontrolorjev
23. 06. 1999 18.27
Slovenski kontrolorji so za v petek, 25.6. na državni praznik napovedali svojo stavko. Glavni razlog zanjo je, po besedah direktorja uprave Matjaža Sonca, želja peščice v Samostojnem sindikatu po oblasti v upravi za zračno plovbo. Sonc je ob teh dogodkih še dejal, da varnost zračne plovbe na slovenskem nebu ni niti najmanj ogrožena, saj delo poteka normalno v skladu s pravili.
Boris Jelcin podvojil število praznikov v Rusiji
07. 05. 1999 09.42
Ruski predsednik Boris Jelcin je v sedmih letih predsednikovanja v Rusiji uvedel 43 novih praznikov in dela prostih dni ter hkrati skrbno ohranil 31 nekdanjih komunističnih, je pred dnevi poročal časnik Komersant. Večina teh praznikov je profesionalnih, med njimi dan ribičev, dan carinikov, državni dan gasilcev, in padejo na nedeljo. Kakih 15 praznikov obeležuje velike zgodovinske trenutke sovjetske in ruske vojske. Jelcin je uvedel tri dela proste dni, ki pred njim niso obstajali, med njima dan proglasitve suverenosti Rusije (12. junija) in dan ustavnosti (12. decembra), nekatere praznike pa je preimenoval. Med njimi 1. maj, nekdaj imenovan dan solidarnosti in delavcev, danes praznik pomladi in dela, v Sovjetski zvezi najbolj spoštovan praznik, dan velike oktobrske revolucije 7. novembra pa je danes dan sporazuma in sprave in je ostal dela prost dan, je poročal moskovski časnik Komersant in se v članku pošalil, da ima Jelcin še 290 dni na razpolago za nove praznike in da v danes kapitalistični Rusiji še nimajo dnevov bank, borz ter nepremičnin.
1. maj - mednarodni praznik dela
01. 05. 1999 19.27
Ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju, po vsej Sloveniji danes potekajo številne pripreditve, ki jih že tradicionalno organizirajo skoraj vse sindikalne organizacije.
Časopis Delo praznuje 40 let
29. 04. 1999 08.42
Časopis Delo letos praznuje 40-letnico izhajanja - prva številka časnika je izšla 1. maja 1959, torej na praznik dela. Obletnico časopisna hiša obeležuje na različne načine, med drugim je izdala tudi faksimile prve številke Dela.
Tudi v Parizu so obeležili slovenski kulturni praznik
05. 02. 1999 11.13
Slovensko veleposlaništvo v Parizu je ob slovenskem kulturnem prazniku tudi letos pripravilo tradicionalni kulturni večer z gosti iz Slovenije.
NTZS praznuje 70. rojstni dan
05. 11. 1998 14.31
Namiznoteniška zveza Slovenije (NTZS) te dni praznuje svojo 70-letnico obstoja. Obeležitev visokega jubileja bo razdeljena na dva dela: v petek bo pod pokroviteljstvom predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška v Kulturnem Hramu Moste proslava, v soboto pa bo turnir, na katerem bodo svoje znanje najprej pokazali politiki, gospodarstveniki in novinarji, nato pa še nekdanji aktivni igralci. Praznik namiznega tenisa se bo končal s prijateljskim dvobojom mešanih reprezentanc Slovenije in Hrvaške.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.