praznik.
Valentinov dan nesrečen za cvetličarko
15. 02. 1999 08.56
Cvetličarka Ann Fair iz Severne Karoline se je dobro pripravila za valentinovo, saj se je za praznik zaljubljencev založila s 1500 vrtnicami. Ko pa je v četrtek zjutraj prišla pred trgovino, je bil hladilni tovornjak, ki ga je Ann najela za hrambo cvetlic, izropan, na tleh pa je ležalo le nekaj pentelj. ''Kar zajokala sem,'' je potarnala Ann, ki je za vrtnice plačala 10.000 dolarjev, z uslužbenci pa je cel minuli konec tedna čistila in urejala cvetlice. Annin soprog Jim meni, da neznanci vrtnice najverjetneje prodajajo ob kakšni cesti po polovični ceni.
APZ Tone Tomšič bo gostoval na Hrvaškem
10. 02. 1999 11.19
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Študentske organizacije Univerze v Ljubljani se konec tedna odpravlja na Hrvaško, kjer bodo nastopili v Splitu in Šibeniku. Koncert 12. februarja bo priložnost, ko bodo Slovenci v Splitu proslavili slovenski kulturni praznik - slavnostna govornica na prireditvi bo državna sekretarka v ministrstvu za kulturo Majda Širca. Dan kasneje bo zbor nastopil še v Šibeniku.
Praznovanje kulturnega praznika tudi v Tokiu in Pragi
09. 02. 1999 11.44
Slovenski kulturni praznik so letos praznovali tudi na Japonskem in na Češkem.
Za praznik v Porotorožu Istrski pejsaži '98 Apollonija
05. 02. 1999 13.00
Ob prazniku slovenske kulture bodo jutri, 6. februarja, ob 19. uri v galeriji portoroškega Avditorija odprli razstavo Istrski pejsaži '98 akademskega slikarja Zvesta Apollonija. Slovesna govornica bo županja Pirana Vojka Štular, umetnika pa bo predstavil umetnostni kritik Iztok Premrov. Po odprtju razstave se bo program nadaljeval v dvorani Avditorija z recitalom Mladim mladim.
Tudi v Parizu so obeležili slovenski kulturni praznik
05. 02. 1999 11.13
Slovensko veleposlaništvo v Parizu je ob slovenskem kulturnem prazniku tudi letos pripravilo tradicionalni kulturni večer z gosti iz Slovenije.
Muslimani po vsem svetu praznujejo ramadanski bajram
19. 01. 1999 10.20
Milijoni muslimanov po vsem svetu so včeraj začeli praznovati ramadanski bajram, praznik, ki označuje konec 30-dnevnega postnega meseca ramadana. Med tridnevnim praznikom bodo vse državne ustanove, podjetja in trgovine v muslimanskih državah zaprte.
V Tokiu danes državni praznik
15. 01. 1999 10.30
Na tokijski borzi delnice danes zaradi državnega praznika mirujejo. Po svetovnih borzah pa delnice pod vplivi brazilske krize in krepkih padcev na Wall Streetu močno nihajo.
Maša za domovino na Katarini
24. 12. 1998 10.54
Med božičnimi prazniki bodo v ljubljanski nadškofiji slovesnosti v stolni cerkvi, ki jih bodo vodili ljubljanski škofje.
Srednje Slovenske Gorice z novim prospektom bliže gostom
22. 12. 1998 16.57
V prostorih Slovenske vinske akademije Veritas na Ptuju je projektni svet vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice predstavil novi prospekt vinsko-turistične ponudbe z naslovom Na zdravje duši in telesu. Prospekt, za katerega so črpali navdih v zgodovini Ptuja in okolice, vključuje 33 ponudnikov ob vinsko-turistični cesti v kar osmih občinah. Prospekt so v sodelovanju z omenjenim projektnim svetom oblikovali in izdelali v studiu Informa Echo.
Četrt stoletja Pilonove galerije
18. 12. 1998 16.55
V Ajdovščini bo danes praznik likovne kulture. Občina bo slovesno proslavila četrt stoletja od ustanovitve Pilonove galerije. Galerijo so poimenovali po ajdovskem rojaku in eni vodilnih osebnosti slovenskega ekspresionizma v likovni umetnosti Venu Pilonu (1896-1970). Ob tej priložnosti bodo v galeriji, ki jo vodi dr. Irene Mislej, odprli razstavo 25 grafik Danila Jejčiča.
Različni odzivi tujega tiska na napad na Irak (17.12.)
17. 12. 1998 11.10
Tuje časopisje v četrtek različno komentira ameriške in britanske zračne napade na Irak. Britanski The Daily Telegraph se čudi, zakaj nista državi napadli Iraka že prej, britanski The Guardian se sprašuje, ali bodo napadi učinkoviti, francoski Le Figaro se boji terorističnega maščevanja, italijanska La Repubblica opozarja na povezavo napadov s postopkom za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona, poljska Rzeczpospolita pa napad na Irak pozdravlja.
Američani proslavljajo zahvalni dan ob množičnem pokolu puranov
26. 11. 1998 08.28
V ZDA je tudi letos prišlo do množičnega pokola puranov, ki so na njihovo žalost osrednja jed na praznik Thanksgiving day ali zahvalni dan. Poleg vsakoletnega uničevanja generacije puranov se Američani na ta dan spominjajo prihoda prvih priseljencev z ladjo Mayflower, ki je prispela v novi svet leta 1620.
Mozartovi družinski dnevi
12. 11. 1998 12.14
Polhov Gradec bo v nedeljo, 15. novembra, v znaku Mozartovih družinskih dnevov, namenjenih ljubiteljem klasične glasbe, narave in družabnega razvedrila. Prireditve se bodo začele ob 10. uri, ko bosta v tamkajšnji cerkvi Marijinega rojstva med sveto mašo violinist Branko Brezavšček in orglarka Katarina Tominec zaigrala Mozartov Adagio in Schubertovo Ave Mario.
NTZS praznuje 70. rojstni dan
05. 11. 1998 14.31
Namiznoteniška zveza Slovenije (NTZS) te dni praznuje svojo 70-letnico obstoja. Obeležitev visokega jubileja bo razdeljena na dva dela: v petek bo pod pokroviteljstvom predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška v Kulturnem Hramu Moste proslava, v soboto pa bo turnir, na katerem bodo svoje znanje najprej pokazali politiki, gospodarstveniki in novinarji, nato pa še nekdanji aktivni igralci. Praznik namiznega tenisa se bo končal s prijateljskim dvobojom mešanih reprezentanc Slovenije in Hrvaške.
Dan reformacije - praznik strpnosti
31. 10. 1998 09.55
Dan reformacije je od leta 1992 slovenski državni praznik - eden od dveh, na Slovenskem posvečenih kulturi. Osrednja osebnost reformacije na Slovenskem je bil začetnik slovenske književnosti Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik. Protestantizem na Slovenskem, ki se je v svojem času povezoval z evropskim protestanskim gibanjem, nam je dal knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico. Seveda pa prispevka slovenskega protestantizma ne gre omejevati le na jezikovne in ozko pojmovane narodnostne zadeve.
Haloween za mastne zaslužke trgovcev
29. 10. 1998 07.29
Američani 31. oktobra praznujejo Haloween, noč čarovnic. To je za ameriške trgovce za božičem najdonosnejši praznik. Letošnja prodaja naj bi presegla lanskih 2,5 milijarde dolarjev. Vsak Američan za nakup bonbonov, kostumov, okraskov in drugih s praznikom povezanih stvari porabi povprečno 81 dolarjev (12.600 tolarjev), največ za sladkarije, ki jih našemljeni otroci nabirajo od hiše do hiše.
Jutri srečanje slovenskih in hrvaških predstavnikov glede NEK?
05. 08. 1998 14.59
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) danes ni prejela novih plačil Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) za električno energijo iz nuklearke. Stanje celotnega dolga za letos dobavljeno energijo tako ostaja nespremenjeno in znaša približno 2,3 milijarde tolarjev, skupaj s stroški za razgradnjo pa nekaj manj kot tri milijarde tolarjev. Zato je slovenska stran hrvaškim predstavnikom predlagala, da naj bi se znova sestali jutri in na srečanju vnovič obravnavali problematiko zapadlih obveznosti, so povedali na ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
''It's cool man''
01. 08. 1998 09.50
Simpatični tehno-dedek z brado Peter Steiner, ki je v začetku 90. let zaslovel z izrekom ''It''s cool man'' v reklami za čokolado Milka, praznuje to soboto praznik, ki je v glasbenem svetu zelo redek. 81-letni Peter in njegova žena Katherina bosta praznovala zlato poroko. Peter je Katherino spoznal leta 1947 na železniški postaji Arosa in leto kasneje sta stopila pred oltar. Zakonca Steiner imata deset otrok. In kaj meni Katherina o zakonski sreči? ''Zaradi žensk si nisem nikoli delala skrbi, na kravo (iz reklame za Milko) pa bi lahko bila ljubosumna.'' Z reklamo ''It''s cool man'' in dvema CD ploščama s tehno glasbo je dedek Peter v Švici prava zvezda.
Belgija praznuje neodvisnost
21. 07. 1998 15.06
Belgija, mednarodno priznana kot neodvisna država leta 1831, danes praznuje dan državnosti. Ob tej priložnosti je kralj Albert II. Belgijce pozval, naj kulturnih in regionalnih raznolikosti v državi ne doumevajo kot težave, temveč kot veliko priložnost. S tem bo Belgija postala zgled za Evropo v procesu širitve, je dejal belgijski suveren.
Proslave ob francoskem državnem prazniku v Parizu
14. 07. 1998 14.53
S tradicionalno vojaško parado na Elizejskih poljanah, ki se je je udeležil tudi predsednik Jacques Chirac, se je v Parizu začel uradni del proslav ob francoskem državnem prazniku. V okviru parade so pripravili mimohod posameznih vojaških rodov; 4000 vojakov je odkorakalo od Slavoloka zmage na trg Concorde, kjer se je predsednik Chirac med drugim srečal s premierom Lionelom Jospinom in obrambnim ministrom Alainom Richardom, nato pa se je na slavnostni tribuni pridružil predsednikoma nacionalne skupščine in senata, Laurentu Fabiusu in Reneju Monoryju. Opoldne bo predsednik države Jacques Chirac, kot je to običaj, po televiziji spregovoril francoskemu ljudstvu.
Po nogometnem slavju še spomin na francosko revolucijo
14. 07. 1998 10.12
Veselju Francozov nad zmago, ki so jo dosegli na svetovnem nogometnem prvenstvu, se bo danes pridružilo praznovanje Francije v spomin na 14. julij 1789, padec Bastilje, s katerim se je začela francoska revolucija. Državni praznik bodo že zjutraj obeležili z vojaško parado na Elizejskih poljanah. Predsednik Jacques Chirac bo v Elizejski palači priredil tradicionalno vrtno zabavo, na kateri bodo letos častni gostje člani zmagovalne nogometne ekipe. Opoldne bo Chirac, kot je to že običajno, po televiziji spregovoril francoskemu ljudstvu.
V Montrealu poteka 19. festival jazza
03. 07. 1998 14.57
V kanadskem Montrealu se je 19. festival jazza začel v sredo v znamenju stoletnice rojstva ameriškega skladatelja Georgea Gershwina.
Švedski kralj na prestolu že četrt stoletja
07. 06. 1998 10.30
Na Švedskem so včeraj s številnim proslavami praznovali četrt stoletja vladavine kralja Carla XVI. Gustafa. Gustaf, ki je švedski kralj od 19. septebra 1973, je praznovanje jubileja zaradi septembrskih parlamentarnih volitev preložil na "dan zastave", švedski državni praznik.
Zlata palma Grku Theu Angelopulosu
25. 05. 1998 07.36
Zlato palmo 51. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu je desetčlanska žirija pod predsedstvom ameriškega režiserja Martina Scorseseja soglasno prisodila Grku Theu Angelopulosu za film Mia eoniotita ke mia mera filmom (Večnost in neki dan). Grand prix festivala je prav tako soglasno prisodila Italijanu Robertu Benigniju za film Življenje je lepo (La vita e bella).
New York počastil spomin na Franka Sinatro
17. 05. 1998 10.02
Mesto, ki ga je v pesmi New York, New York opeval preminuli Frank Sinatra, je v petek Empire State Building osvetlilo z modrimi lučmi in tako počastilo Modre oči. To je bil namreč Sinatrin vzdevek. Svetovno znana zgradba se bo v modrini "kopala" do ponedeljka, so povedali predstavniki mestnih oblasti. Sinatra se je sicer rodil v Hobokenu v New Jerseyu, kariero pa je začel s petjem z velikimi orkestri v New Yorku. Pevca so z modrimi lučmi na vrhu nebotičnika počastili že ob njegovi 80-letnici 12. decembra 1995. Takšen način osvetljave nebotičnika je sicer pogost ob praznovanju praznikov. Tako je Empire State Building na dan Sv. Patricka, 17. marca, obarvan zeleno, na ameriški državni praznik 4. julija, pa je odet v rdečo, belo in modro barvo.
Danes praznik Ljubljane - dan miru
09. 05. 1998 11.45
Ljubljana svoj praznik, 9. maj - dan miru, obeležuje s tradicionalnim rekreativnim pohodom po Poti okoli Ljubljane in tekom trojk, sklepna prireditev poteka na Kongresnem trgu.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
V Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju
27. 04. 1998 12.37
V Sloveniji je danes državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki naj bi nosil obeležje protifašističnega boja. Drugih praznikov s to vsebino v Sloveniji ne praznujemo več (4. julij - dan borca, 22. julij - dan vstaje slovenskega naroda).
Zveza borcev počastila 50-letnico obstoja in praznik
27. 04. 1998 08.09
Praznik, dan upora proti okupatorju, in hkrati 50-letnico obstoja je s slavnostnim zasedanjem svoje skupščine danes počastila tudi Zveza združenj borcev in udeležencev narodno-osvobodilnega boja Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik zveze Ivan Dolničar. Kot je poročal Radio Slovenija, je Dolničar spregovoril o nastanku Osvobodilne fronte ter opisal posebnosti slovenskega osvobodilnega gibanja, njegov državotvorni pomen, veličino in glavne pridobitve. Dolničar je orisal tudi povojno delo borčevske organizacije, ki ni bila vedno le transmisija partije, saj je pogosto podpirala politične spremembe. Borci niso zadovoljni, ker v ustavi ni zapisano, da je bila slovenska državnost dosežena z narodno-osvobodilno borbo in menijo, da je škodljivo priznavanje krivde za fojbe, državni organi pa niso dovolj odločni pri zavraččanju obtožb na račun dejanj borcev ob koncu vojne, je med drugim tudi dejal predsednik zveze borcev. Ocenil je tudi poskuse sprave in dejal, da so podobni spravi ognja in vode. Na slavnostnem zasedanju skupščine so podelili tudi priznanja: najvišjega, listino Zveze združenj borcev, sta dobila Lado Ambrožič Novljan in akademik prof. dr. Boris Paternu, zlato plaketo pa so ob 50-letnici obstoja podelili reviji Borec in Muzeju novejše zgodovine.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.