praznik
Proslave ob francoskem državnem prazniku v Parizu
14. 07. 1998 14.53
S tradicionalno vojaško parado na Elizejskih poljanah, ki se je je udeležil tudi predsednik Jacques Chirac, se je v Parizu začel uradni del proslav ob francoskem državnem prazniku. V okviru parade so pripravili mimohod posameznih vojaških rodov; 4000 vojakov je odkorakalo od Slavoloka zmage na trg Concorde, kjer se je predsednik Chirac med drugim srečal s premierom Lionelom Jospinom in obrambnim ministrom Alainom Richardom, nato pa se je na slavnostni tribuni pridružil predsednikoma nacionalne skupščine in senata, Laurentu Fabiusu in Reneju Monoryju. Opoldne bo predsednik države Jacques Chirac, kot je to običaj, po televiziji spregovoril francoskemu ljudstvu.
Po nogometnem slavju še spomin na francosko revolucijo
14. 07. 1998 10.12
Veselju Francozov nad zmago, ki so jo dosegli na svetovnem nogometnem prvenstvu, se bo danes pridružilo praznovanje Francije v spomin na 14. julij 1789, padec Bastilje, s katerim se je začela francoska revolucija. Državni praznik bodo že zjutraj obeležili z vojaško parado na Elizejskih poljanah. Predsednik Jacques Chirac bo v Elizejski palači priredil tradicionalno vrtno zabavo, na kateri bodo letos častni gostje člani zmagovalne nogometne ekipe. Opoldne bo Chirac, kot je to že običajno, po televiziji spregovoril francoskemu ljudstvu.
V Montrealu poteka 19. festival jazza
03. 07. 1998 14.57
V kanadskem Montrealu se je 19. festival jazza začel v sredo v znamenju stoletnice rojstva ameriškega skladatelja Georgea Gershwina.
Švedski kralj na prestolu že četrt stoletja
07. 06. 1998 10.30
Na Švedskem so včeraj s številnim proslavami praznovali četrt stoletja vladavine kralja Carla XVI. Gustafa. Gustaf, ki je švedski kralj od 19. septebra 1973, je praznovanje jubileja zaradi septembrskih parlamentarnih volitev preložil na "dan zastave", švedski državni praznik.
Zlata palma Grku Theu Angelopulosu
25. 05. 1998 07.36
Zlato palmo 51. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu je desetčlanska žirija pod predsedstvom ameriškega režiserja Martina Scorseseja soglasno prisodila Grku Theu Angelopulosu za film Mia eoniotita ke mia mera filmom (Večnost in neki dan). Grand prix festivala je prav tako soglasno prisodila Italijanu Robertu Benigniju za film Življenje je lepo (La vita e bella).
New York počastil spomin na Franka Sinatro
17. 05. 1998 10.02
Mesto, ki ga je v pesmi New York, New York opeval preminuli Frank Sinatra, je v petek Empire State Building osvetlilo z modrimi lučmi in tako počastilo Modre oči. To je bil namreč Sinatrin vzdevek. Svetovno znana zgradba se bo v modrini "kopala" do ponedeljka, so povedali predstavniki mestnih oblasti. Sinatra se je sicer rodil v Hobokenu v New Jerseyu, kariero pa je začel s petjem z velikimi orkestri v New Yorku. Pevca so z modrimi lučmi na vrhu nebotičnika počastili že ob njegovi 80-letnici 12. decembra 1995. Takšen način osvetljave nebotičnika je sicer pogost ob praznovanju praznikov. Tako je Empire State Building na dan Sv. Patricka, 17. marca, obarvan zeleno, na ameriški državni praznik 4. julija, pa je odet v rdečo, belo in modro barvo.
Danes praznik Ljubljane - dan miru
09. 05. 1998 11.45
Ljubljana svoj praznik, 9. maj - dan miru, obeležuje s tradicionalnim rekreativnim pohodom po Poti okoli Ljubljane in tekom trojk, sklepna prireditev poteka na Kongresnem trgu.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
V Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju
27. 04. 1998 12.37
V Sloveniji je danes državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki naj bi nosil obeležje protifašističnega boja. Drugih praznikov s to vsebino v Sloveniji ne praznujemo več (4. julij - dan borca, 22. julij - dan vstaje slovenskega naroda).
Zveza borcev počastila 50-letnico obstoja in praznik
27. 04. 1998 08.09
Praznik, dan upora proti okupatorju, in hkrati 50-letnico obstoja je s slavnostnim zasedanjem svoje skupščine danes počastila tudi Zveza združenj borcev in udeležencev narodno-osvobodilnega boja Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik zveze Ivan Dolničar. Kot je poročal Radio Slovenija, je Dolničar spregovoril o nastanku Osvobodilne fronte ter opisal posebnosti slovenskega osvobodilnega gibanja, njegov državotvorni pomen, veličino in glavne pridobitve. Dolničar je orisal tudi povojno delo borčevske organizacije, ki ni bila vedno le transmisija partije, saj je pogosto podpirala politične spremembe. Borci niso zadovoljni, ker v ustavi ni zapisano, da je bila slovenska državnost dosežena z narodno-osvobodilno borbo in menijo, da je škodljivo priznavanje krivde za fojbe, državni organi pa niso dovolj odločni pri zavraččanju obtožb na račun dejanj borcev ob koncu vojne, je med drugim tudi dejal predsednik zveze borcev. Ocenil je tudi poskuse sprave in dejal, da so podobni spravi ognja in vode. Na slavnostnem zasedanju skupščine so podelili tudi priznanja: najvišjega, listino Zveze združenj borcev, sta dobila Lado Ambrožič Novljan in akademik prof. dr. Boris Paternu, zlato plaketo pa so ob 50-letnici obstoja podelili reviji Borec in Muzeju novejše zgodovine.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Osrednja prireditev ob romskem prazniku
11. 04. 1998 10.03
Romi v Sloveniji, združeni v sedmih društvih, so najslovesneje proslavili svetovni romski praznik, 8. april, z današnjo prireditvijo v Novem mestu. Direktor urada za narodnosti Peter Winkler je v nagovoru poudaril, da je prireditev priložnost za predstavitev romske kulture in težav, s katerimi se soočajo Romi v Sloveniji. Okrog sedem tisoč slovenskih Romov tarejo težave z bivalnimi razmerami, nezaposlenostjo in izobraževanjem. Po raziskavah javnega mnenja pa slovenska družba tudi sicer Romom ni naklonjena.
Velikonočno voščilo nadškofa Rodeta
10. 04. 1998 09.51
Slovenski narod, slovenski človek še kako potrebuje veselja in upanja, saj nam tega v tem času zelo primanjkuje. Zato želim vsem Slovenkam in Slovencem, naj svetloba slavno vstalega Kristusa prežene vse temine duše in srca, je med drugim v voščilu ob Veliki noči dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter vsem zaželel srečne, upanja polne in vesele velikonočne praznike. "Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob njem so nastale in se do danes ohranile številne ljudske šege in navade. Vsi ti običaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje," je še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Tudi sloni in nilski konji se bodo postili
09. 04. 1998 09.27
Ko so pred judovskim praznikom vse pekovske izdelke pospravili iz biblijskega živalskega vrta v Jeruzalemu, so se sloni in nilski konji počutili nekoliko slabotno. Od začetka tega tedna živali ne dobivajo več po deset štruc kruha na dan kot doslej. Judovski zakon namreč v času praznika, na katerega se Judje spominjajo osvoboditve izpod egiptovskega suženjstva, prepoveduje uživanje živil, ki vsebujejo sredstva za vzhajanje. Praznik se bo začel v petek zvečer.
Klonirani gospod Jefferson
23. 02. 1998 16.33
Ameriški znanstveniki so klonirali prvega frizijskega telička, ki tehta 44,1 kg, poimenovali pa so ga gospod Jeffereson, ker se je "rodil" 16. februarja, torej na predsednikov dan, ki je ameriški praznik v spomin na rojstni dan nekdanjega ameriškega predsednika Thomasa Jeffersona, so danes sporočili britanski zanstveniki, ki so klonirali ovco Dolly.
Monica Lewinsky - novodobna kraljica Estera
15. 02. 1998 11.43
Na dvomljiva dejstva o domnevno burnem spolnem udejstvovanju ameriškega predsednika Billa Clintona so se odzvali tudi pravoverni judje: Monico Lewinsky so razglasili za novodobno kraljico Estero (Estera pomeni zvezda, devica). Po Svetem pismu je bila Estera žena perzijskega carja Ahasvera, ki je rešila Jude pred pomorom.
Valentinovo predvsem dan cvetja
12. 02. 1998 08.11
Valentinovo - praznik zaljubljencev je tudi za prodajalce cvetja dan slavja. Po ocenah Združenja nemških cvetličarjev bodo ti imeli na ta dan za četrtino več prometa kot ob običajnih dnevih. Posebno povpraševanje na dan Sv. Valentina, 14. februarja, je po vrtnicah, vetrnicah, rdečih tulipanih, narcisah in gerberah. Izračunali so, da nemško gospodinjstvo vsako leto v povprečju za rezano cvetje porabi približno 180 mark. Vendar je samo petina okoli 300.000 ton rož, ki vsako leto cvetijo v nemških domovih, pisarnah in ordinacijah, iz nemške proizvodnje. 87 odstotkov rož je uvoženih iz Nizozemske, ostanalo pa iz Kolumbije, Izraela in Kenije. Predstavnik nemške organizacije potrošnikov je pozval sodržavljane, naj podarijo domače cvetje. Po njegovem mnenju cvetje iz uvoza vsebuje velike količine pesticidov. Posledice so vidne pri okuženosti podtalnice in dolgoročni onesnaženosti tal, da socialnih problemov niti ne omenjamo.
Slovenski kulturni praznik
08. 02. 1998 09.28
V Sloveniji danes praznujemo kulturni praznik. Številne kulturne prireditve ob 8. februarju so potekale že minuli teden, sinoči pa so na osrednji slovesnosti v Cankarjevem domu podelili Prešernove nagrade 1998.
Novo leto praznuje ves svet, vendar ne hkrati
31. 12. 1997 08.36
Skoraj po vsem svetu ljudje praznujejo prihod novega leta - vendar ne povsod 1. januarja. Na <b>Kitajskem</b> bo po tradicionalnem luninem koledarju novo leto oziroma praznik pomladi (Chunjie) padel na 28. januar. V času največjega kitajskega družinskega praznika se doma zberejo vsi člani družine, samo poročene hčere praznujejo pri moževih starših. Navadno se na predvečer novega leta srečajo vsi sorodniki in pripravijo majhne žepke iz testa, imenovane jiaozi, ki simbolizirajo bogastvo.
Turki bodo nazdravljali, vendar ne po sončnem vzhodu
31. 12. 1997 08.18
Prijetno je nazdraviti prihodu leta 1998, vendar niti kapljice po sončnem vzhodu. Tako se glasi navodilo vladne uprave za verske zadeve, s katerim želijo Turki uskladiti praznovanje novega leta in muslimanski praznik ramadan, ki zahteva vzdržnost od hrane, pijače, spolnosti in kajenja od zore do mraka. Čeprav zabave navadno dosežejo svoj višek ob polnoči, je mnogo zahodno usmerjenih Turkov zaskrbelo, da se bodo morali odpovedati novoletnemu praznovanju zaradi ramadana, ki se začne to sredo. "Pomembno je, da človek razmisli o preteklosti in da se vzdrži pretiravanja, razkošja in razsipništva". Z drugimi besedami: pij, če moraš, vendar se kasneje vzdrži. Številni konservativni Turki zavračajo praznovanje novega leta ne glede na to, ali sovpada z ramadanom ali ne, saj je po njihovem mnenju začetek novega leta določen po krščanskem koledarju. Muslimanski praznik ramadan se vsako leto začne na drugačen datum glede na položaj mlade lune.
Začetek ramadana
30. 12. 1997 09.29
V večini arabskih držav Bližnjega vzhoda se je danes začel muslimanski verski praznik ramadan, ki traja mesec dni, v tem času pa verniki od sončnega vzhoda do sončnega zahoda ne smejo jesti, piti, kaditi niti imeti spolnih odnosov. V Saudovi Arabiji so opozorili priseljence, ki niso muslimani, da utegnejo biti izgnani, če ne bodo spoštovali pravil ramadana. Irak in sultanat Oman pa sta sporočila, da se bo v teh dveh državah ramadan začel v sredo, ker ni videti nove lune, ki določa začetek meseca koledarja hedžre. Danes je prvi dan 1418. ramadana prav tako v Egiptu, Libiji, Sudanu, Jordaniji, Libanonu, Siriji, Palestinski avtonomni oblasti in vzhodnem Jeruzalemu ter petih zalivskih državah. Napoved je presenetila Egipčane, ki so začetek ramadana pričakovali jutri. Iran, šiitska dežela, ki pa sledi različnemu koledarju kot ostale muslimanske države, do danes še ni objavil nobene uradne napovedi, po prvotnih izračunih pa naj bi se ramadan začel 1. januarja.
30 predsednikov bo sodelovalo na judovskem prazniku
23. 12. 1997 09.28
Stari judovski praznik hanuko, praznik luči in miru, ki sovpada z začetkom proslave petdesete obletnice neodvisnosti države Izrael, in ki bo 23. decembra, bo letos obeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Tega dne bodo namreč v tridesetih prestolnicah sveta predsedniki držav ob istem času prižgali prvo svečo na svečniku, ki se imenuje hanukija in ki ima osem sveč ter deveto, s katero se prižiga ostalih osem. Vsak dan se prižiga po eno svečo v spomin upornosti, čudežu in svetlobi z željo, da sveče gorijo za mir in upanje vseh ljudi ne glede na vero in postavo.
V požarih umrlo 12 ljudi
13. 12. 1997 11.53
V požarih v stanovanjih je v Moskvi na včerajšnji dan ustave umrlo 12 ljudi, 15 pa je ranjenih. Vse smrtne žrtve so bile po prvih ugotovitvah na praznik vinjene.