prešeren
Zamenjava vodstva izseljeniške matice
14. 09. 2001 00.00
Milica Trebše Štolfova je prejela največ glasov članstva Slovenske izseljeniške matice (SIM) in s tem postala predsednica te organizacije. Uradni rezultati bodo znani čez 15 dni, ko bo Združenje SIM po pošti prejelo še preostale glasove članstva.
Posodobljen mejni prehod
06. 07. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek in avstrijski kancler Wolfgang Schuessel sta opoldne na meddržavnem mejnem prehodu Pavličevo sedlo nad Logarsko dolino odprla posodobljeno cesto v dolžini dobrih sedmih kilometrov. Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 930 milijonov tolarjev. Ker je bil projekt, ki je bil dokončan prejšnji mesec, uvrščen v program Evropske unije čezmejnega sodelovanje Phare, je kot tak dobil tudi del nepovratnih finančnih sredstev za drugo fazo izgradnje v višini okoli 110 milijonov tolarjev. Prek programa Phare je bila sofinancirana tudi izgradnja mejnega kontrolnega objekta, katerega skupna vrednost znaša 224,5 milijona tolarjev.
Beograjski otroci v Sloveniji
02. 07. 2001 00.00
Na počitnice v Slovenijo je prispela skupina desetih učencev osnovne šole France Prešeren iz beograjske občine Rakovica. Grega Kos z MOL je za 24 ur dejal: "To je prva skupina beograjskih osnovnošolcev, ki bo počitnice, ki so darilo županje MOL Vike Potočnik mestu Beograd ob lanskem decembrskem obisku v jugoslovanski prestolnici, preživela v Sloveniji, v Zgornjih Gorjah. 20 beograjskih osnovnošolcev pa bo letovalo v Piranu.
Izšel prvi slovensko-ruski almanah
20. 06. 2001 00.00
V počastitev 10. obletnice samostojnosti Republike Slovenije, 30. obletnice ruske slovenistike in 100. obletnice prvih prevodov poezije Franceta Prešerna v ruščino je v založbi Društva za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo Dr. France Prešeren iz Moskve izšel Slovensko-ruski almanah. Knjiga v obsegu 288 strani je opremljena s 140 ilustracijami, na naslovnici pa je barvna reprodukcija umetniške slike "Hipotetično srečanje Prešerna in Puškina". Izdajatelji bodo nekaj 100 izvodov brezplačno razposlali v knjižnice in različne državne ustanove po Rusiji.
Poezija s kanadskim pesnikom
06. 06. 2001 00.00
V KUDu France Prešeren je gostoval kanadski pesnik Jean-Paul Daoust. Poet, doma iz Quebeca, je svoje pesmi interpretiral v izvirniku - francoščini, nekaj slovenskih prevodov pa je prebral njegov prevajalec Brane Mozetič.
V Acroniju ne bodo prekinili proizvodnje
22. 05. 2001 00.00
Generalni direktor Acroni Jesenice Vasilij Prešern je danes pojasnil zadnje zaplete v zvezi z izpusti prahu iz Acronijeve železarne na Koroški Beli. Kot je dejal, težko razume ozadje vesti, ki se je razširila v slovenski prostor, da je iz Acronija prišlo do prekomernih izpustov plina in prahu, ki ogroža zdravje prebivalcev Jesenic, zato bo potrebno s 1. junijem letos prekiniti proizvodnjo v jeklarni. "To vest moram odločno demantirati, kajti za tako drastičen ukrep ni realnih osnov," je povedal Prešeren.
Slovenski pesniki v akciji ZN
29. 03. 2001 00.00
V KUDu France Prešeren bo ob 21. uri v okviru svetovne akcije Združenih narodov, poimenovane Dialog med civilizacijami prek poezije (Dialog among Civilizations Through Poetry), pesniški večer, na katerem bodo nastopili Taja Kramberger, Miklavž Komelj, Brane Mozetič, Primož Čučnik in Tone Škrjanec.
Svetovni dan poezije
21. 03. 2001 00.00
Organizacija UNESCO je leta 1999 razglasila 21. marec za svetovni dan poezije. Dan poezije se proslavlja širom sveta. Ker so Združeni narodi isti dan proglasili za svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, se bo dan poezije navezoval tudi na to tematiko. V Sloveniji bodo ljubitelji poezije ta dan letos praznovali prvič. V znamenju pesništva Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev ob podpori Slovenske nacionalne komisije za UNESCO na ta dan pripravljata dva dogodka, ki naj bi osvetlila poezijo z vidikov prevajanja. Svetovni dan poezije bodo z večernim odprtim branjem številnih slovenskih pesnikov vseh generacij obeležili tudi v trnovskem KUD-u France Prešeren.
Violinist Mario Šehtl v KUD-u France Prešeren
22. 02. 2001 00.00
V KUD-u France Prešeren danes ob 22. uri koncert SARAJEVO –
Slovesno na kulturni praznik
08. 02. 2001 00.00
Obletnico Prešernove smrti so z različnimi kulturnimi prireditvami zaznamovali na različnih koncih Slovenije. Še posebno slovesno je bilo v Prešernovi rojstni vasi Vrbi, kjer so dopoldne pripravili kulturni program pred spomenikom Franceta Prešerna, popoldne pa je bila tradicionalna slovesnost v pesnikovi rojstni hiši.
Novosti Mohorjeve družbe Celje
06. 02. 2001 00.00
Kerst per Savizi/Krst pri Savici Franceta Prešerna in Izbrane pesmi Franceta Papeža sta leposlovni novosti, ki jih je danes predstavila Mohorjeva družba Celje. Obenem je razglasila tudi izid nagradnega natečaja za dramsko umetniško besedilo ob 150. obletnici ustanovitve najstarejše slovenske knjižne založbe ter tretjega nagradnega natečaja Moj čopič je beseda, ki ga prireja skupaj z Radiem Ognjišče.
Burns kontra Prešeren
05. 02. 2001 00.00
V okviru cikla Pijano bar Janija Kovačiča v KUD-u France Prešern, se je kantavtor, z glasbenimi prijatelji, pred slovenskim kulturnim praznikom, preizkusil v interpretiranju pesmi Franceta Prešerna in najbolj popularnega škotskega pesnika Roberta Burnsa.
Trnovski trceti
31. 01. 2001 00.00
V KUD France Prešeren se bo danes začel že osmi Ljubljanski pesniški festival Trnovski terceti, ki ga trnovsko društvo skupaj z Društvom slovenskih pisateljev organizira že od leta 1994. Festival bo potekal do 2. februarja. Prvi dan na Trnovskih tercetih pričakujejo več besednih umetnikov. To so hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in slovenska pesnica Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo. Zadnji dan Trnovskih tercetov pa se bodo na odru KUD France Prešeren v Trnovem zvrstili domači pesniki Neža Maurer, Vida Mokrin-Pauer in Andrej Trobentar.Na prvem dnevu letošnjih Trnovskih tercetov bodo nastopili hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo.
Dvanajst novih doktorjev znanosti
30. 01. 2001 00.00
Rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger je v zbornični dvorani univerze promoviral 12 novih doktorjev znanosti. Tako je z Ekonomske fakultete Boštjan Jazbec doktoriral s področja ekonomije, Robert Volčjak pa s področja informacijsko-upravljalskih ved. Borut Paul Kerševan in Rok Prešeren s Fakultete za matematiko in fiziko sta doktorirala s področja fizike, Jasna Prezelj in Aleksej Turnšek z iste fakultete pa s področja matematike. S Filozofske fakultete so doktorirali trije, in sicer na področju pedagogike Sabina Jelenc Krašovec, Andreja Avsec s področja psihologije in Peter Turk s področja arheologije. Bojan Vrtovec, Fajko Bajrović in Nejka Potočnik z Medicinske fakultete pa so doktorirali s področja medicinskih ved.
Osmi Trnovski terceti
28. 01. 2001 00.00
V KUD France Prešeren se bo v sredo, 31. januarja, pričel tradicionalni, letos že osmi Ljubljanski pesniški festival Trnovski terceti, ki ga KUD France Prešeren in Društvo slovenskih pisateljev organizirata že od leta 1994. Festival bo potekal do 2. februarja. Na prvem dnevu letošnjih Trnovskih tercetov bodo nastopili hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo. Zadnji dan Trnovskih tercetov pa se bodo na odru KUD France Prešeren zvrstili Neža Maurer, hrvaški pesnik Delimir Rešicki, Vida Mokrin-Pauer in Andrej Trobentar.
Afriška glasba v KUDu France Prešeren
26. 01. 2001 00.00
V ljubljanskem KUDu France Prešeren je gostovala skupina Manantial Percusion Ensemble, ansambel s tradicionalno afriško glasbo. Manantial Percusion Ensemble je leta 1998 ustanovil Paolo Galimberti, tržaški glasbenik, ki je svojo glasbeno kariero začel z igranjem klasične kitare, v osemdesetih nadaljeval kot jazzist v sodelovanju z različnimi glasbeniki, v devetdesetih letih pa se je vse bolj predal afriškim ritmom in tolkalom. Predvsem se je navduševal nad etno izročilom zahodne Afrike. V zadnjem času pa se skupaj s svetovno znanim bobnarjem Brunom Generom, najbolj posveča iskanju tradicionalnih afriških poliritmij.
Razstava fotografij s temo minevanja
16. 01. 2001 00.00
V galeriji KUD France Prešeren so odprli razstavo fotografij Metke Jerič, ki se prvič predstavlja s samostojno razstavo. Na ogled so barvne in črnobele fotografije s temo minevanja, razstava pa bo odprta do 6. februarja.
Fotografska razstava v KUD-u
15. 01. 2001 00.00
Metka Jerič se bo v torek, 16. januarja, v KUD-u France Prešeren predstavila s prvo samostojno razstavo barvnih in črnobelih fotografij na temo minevanja. Z dolgimi in večkratnimi ekspozicijami in fotomontažami je v svojih fotografijah skušala ujeti čas, z izbranimi motivi pa na svoj način opisati četrto dimenzijo. Razstava bo odprta do 6. februarja, vsak dan med 11. in 01. uro. Metka Jerič, rojena 1970, se s fotografijo ukvarja od leta 1994. Osnov se je naučila iz literature, leta 1997 pa je postala članica Fotokluba Maribor, kjer je svoje poznavanje fotografije še razširila. Sodelovala je na več slovenskih in mednarodnih razstavah. Leta 1998 je prejela 3. nagrado na 24. slovenski pregledni razstavi diapozitivov, leto kasneje pa je v Rovinju na 10. mednarodnem salonu fotografije dobila bronasto plaketo.
Poljski Konrad Wallenrod v slovenščini
12. 01. 2001 00.00
Slovenska matica in Društvo slovensko - poljskega prijateljstva sta s pomočjo založnika, agencije za kulturo in izobraževanje Belard iz Ljubljane, slovenskemu bralcu te dni ponudila prevod romantične pesnitve poljskega pesnika in publicista Adama Mickiewicza z naslovom Konrad Wallenrod. V slovenščino je delo prevedla Rozka Štefan, ki je napisala tudi spremno besedo.
Odprli italijanski Inštitut za kulturo
10. 01. 2001 00.00
Na Kongresnem trgu 13 je danes odprl vrata italijanski Inštitut za kulturo. Članom inštituta je na voljo knjižnica, čitalnica, video projekcije filmov v italijanskem ali angleškem jeziku ter internet vsak delavnik od 9.30 do 16.30. Načrtujejo tudi koncerte, razstave in predavanja, ki bodo Slovencem še bolj približala bogato italijansko kulturo. Začeli so tudi z vpisi v 60-urne tečaje italijanskega jezika, ki bodo potekala v spomladanskem semestru (od 12. februarja do 7. junija).
Dedek Mraz v Ljubljani
30. 12. 2000 00.00
Dedek Mraz je v soboto popoldne s spremstvom obiskal Ljubljano. Najprej je pred Magistratom pozdravil Ljubljančane in predstavil svoje spremstvo, ki je na pot po prestolnici krenilo s Krekovega trga. Dedek Mraz je pozdravil Ljubljančane tudi na Prešernovem trgu, zatem pa se je sprevod nadaljeval po Wolfovi ulici do parka Zvezda.
Izšle Beštije Izarja Lunačka
20. 12. 2000 00.00
Živalim, ženskam in drugim beštijam, je zapisano na začetku knjige stripov Izarja Lunačka, in kot je povedal avtor na torkovi predstavitvi svojih Beštij, skozi svoje risbe išče tisto končno mejo, ki ločuje žival in človeka. Naslov Beštije to vsekakor ponazarja, saj so beštije zverine, živali. V njih je zbrano avtorjevo najboljše delo od leta 1995. Knjiga je izšla pri založbi Gyrus, oblikovno opremo pa je prispeval avtor sam in Robi Ilovar.
Kvartet Godalika v KUD-u
19. 12. 2000 00.00
Danes se bo v KUD-u France Prešeren predstavil godalni kvartet Godalika. Kvartetu v zasedbi Jelene Ždrale in Janeza Podleska na violini, Tatjane Segernik na violi in Špele Kermelj na violončelu se bosta kot gosta pridružila klarinetist Gregor Kovač in vokalistka Janja Majzelj.
Ljubljana in Beograd vzpostavila prve stike
13. 12. 2000 00.00
Beograjski župan Milan Protić je po današnjih pogovorih z ljubljansko županjo Viktorijo Potočnik na novinarski konferenci v Beogradu izredno toplo pozdravil "stare prijatelje iz Slovenije, ki so po mnogih letih prišli na prvi uradni obisk v Beograd". Potočnikova pa je dejala, da sta Ljubljana in Beograd na tem prvem obisku navezala prve stike po skoraj desetletnem premoru. Ljubljanska županja je Protiću izročila listino MOL o donaciji dveh avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa beograjski prestolnici kot tudi listino o donaciji 20 počitniških letovanj za beograjske otroke.
Geste in portreti v KUD-u France Prešeren
12. 12. 2000 00.00
V KUD-u France Prešeren v Ljubljani je bila v torek otvoritev fotografske razstave Božidarja Dolenca z naslovom Geste in portreti. Tokrat avtor razstavlja serijo črno-belih fotografskih portretov (najstarejši izhajajo iz leta 1996, večino pa je posnel v zadnjih dveh letih). V središču pozornosti so geste portretirancev, torej komunikacija z govorico telesa oziroma predvsem tista govorica, ko ustvarjajo roke in ki jo je uspel Dolenc –
Predstavljena še Prešernova pisma
12. 12. 2000 00.00
Prešernovo leto se še ne končuje. V Narodni univerzitetni knjižnici so slovenski javnosti prvič predstavili trinajst izvirnih Prešernovih pisem, ki so sicer shranjena v Pragi, Zagrebu in Gradcu. Pisma sodijo med dragoceno pesnikovo zapuščino, saj je vse skupaj ohranjenih le 23 pisem. Vsa so objavljena v knjigi založbe Rokus Prešernova pisma, katere predstavitev je pospremila odprtje razstave originalov Prešernovih pisem. Projektu se je pridružila radovljiška knjižnica Antona T. Linharta s tematsko razstavo omemb in izvora priimka Prešeren.
Mednarodni simpozij o Prešernu
30. 11. 2000 00.00
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik je danes v prostorih SAZU odprl dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren - kultura - Evropa, na katerem številni domači in tuji strokovnjaki predstavljajo Prešerna iz različnih optik, predvsem pa ga skušali vpeti v naš čas, kot sodobnika. Akademik France Bernik je v nagovoru spomnil, da je kultura proces, ki se odvija postopoma, vsako novo obdobje je vedno še bolj novo. Začetke slovenske kulture nedvomno zaznamujejo Brižinski spomeniki, ki so začrtali slovensko tradicijo, nadalje nikakor ne moremo mimo Trubarja in prve slovenske knjige, genialni predor k moderni slovenski kulturi pa je uspel prav Prešernu. Danes Prešerna beremo in razumemo drugače, saj je v ozadju samostojna država, čas demokratizacije. Prešeren je velik klasik, a vendar je tudi velik sodobnik, je še povedal Bernik.
Spletni Prešeren
29. 11. 2000 00.00
Založba Pasadena je predstavila uradno spletno stran največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Stran je bila pripravljena v sodelovanju z ministrstvom za kulturo, ki je tudi finančno podprlo projekt. Na naslovu www.preseren.net bo odslej na enem samem mestu moč najti podatke o Prešernovem življenju, njegovi dobi, vse portrete, podatke o sodobnikih, časovni trak njegovega življenja, podatke o krajih, ki jih je obiskal ali v njih bival, ne manjka pa niti njegovo rodoslovno drevo.
Ob 200-letnici Prešernovega rojstva
29. 11. 2000 00.00
V KUD-u France Prešeren bodo tudi letos priredili Prešernovanje, ko bo od 1. do 8. decembra v Trnovem vrsta literarnih in glasbenih prireditev, ubranih v spomin na pesnika. Vse se bo začelo v petek, 1. decembra, s tekmovanjem srednješolcev v gledaliških improvizacijah pod naslovom Prešerna šila in nato večerom romske glasbe z ansamblom Šukar. Teden dni kasneje se bo Prešernovanje končalo z večerom Odštekani Prešeren, priredbami njegovih pesmi v različnih glasbenih stilih za najrazličnejše izvajalce, od rocka in rapa do jazza. Prešernovanje KUD na pesnikov rojstni dan prireja od leta 1997.
Prešeren na spletni strani
27. 11. 2000 00.00
Nekaj dni pred obletnico rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna se je odprla nova spletna stran, kjer bomo od danes naprej poleg obširnih podatkov in portretov lahko prebirali tudi celotne poezije, prisluhnili recitacijam domačih in tujih umetnikov - atraktivna je izvedba Vanese Redgrave -in se preizkusili v kvizu.