preživetje
Toča najbolj prizadela Posavje
18. 06. 2001 00.00
V Posavju je nedeljsko eurje s z točo, najbolj prizadelo vzhodni del brežiške občine ob slovensko-hrvaški meji, v Krškem pa območje okrog Leskovca in Stare vasi, kjer ima najobsežnejše nasade jablan in hrušk največje slovensko zasebno podjetje Evrosad Krško. Ta območja je spomladi prizadela že pozeba, letos pa je tudi že klestila toča. Po včerajšnjem katastrofalnem neurju so zlasti na Dobovskem polju povsem uničene poljščine ter trajni nasadi, okrog Krškega pa je toča oklestila še tisto, kar je ostalo od prejšnjih dveh naravnih ujm.
Indijansko pleme prvič ugledalo belca
30. 05. 2001 00.00
Nacionalno indijansko združenje Funai v Braziliji je sporočilo, da je stopilo v stik z amazonskim plemenom tsohon-djapa, ki ni še nikoli videlo belca, vendar je že vedelo za njihov obstoj. Šlo naj bi za skupino 35 Indijancev, ki živijo v porečjih Jutaia in Jutaizinhoa na jugozahodu Amazonije in ki naj bi bili že sedem let v suženjstvu nekega drugega plemena, imenovanega canamaris. V zameno za fizično delo so prejemali oblačila in živali.
Delegacija RKS v Dubrovniku
15. 05. 2001 00.00
V Dubrovniku se je začela mednarodna konferenca o pripravljenosti in preventivi pred nesrečami za območje jugovzhodne Evrope, ki jo organizira regionalna delegacija Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, udeležuje pa se je tudi delegacija Rdečega križa Slovenije (RKS). Glavna tema konference je priprava in razvoj planov nacionalnih društev za pripravljenost pred nesrečami, prav tako pa se bodo udeleženci dogovorili o prihodnjem sodelovanju nacionalnih društev na področju pripravljenosti pred nesrečami. Konferenca se bo zaključila v petek, 18. maja.
Konec pobijanja zdrave živine
26. 04. 2001 00.00
Britanska vlada je sklenila, da na otoku ne bodo več pobijali zdrave živine, ki se nahaja v bližini kmetij, kjer so odkrili slinavko in parkljevko. Premier Blair je danes v Devonu "pomilostil" teden starega telička z imenom Phoenix, ki je po naključju preživel pokol.
Odkrili grob očeta Gerharda Schröderja
15. 04. 2001 00.00
Skoraj 60 let po smrti očeta sedanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja je kanclerjeva sestra, Gunhild Kamp-Schröder odkrila grob leta 1944 v Romuniji padlega očeta, ki je med drugo vojno služil v Wermachtu, je poročal nemški nedeljski časnik Bild am Sonntag. Višjega desetarja Fritza Schröderja so skupaj s še tremi nemškimi vojaki pokopali v romunskem Ceanu Mareju. Družina nemškega kanclerja je doslej vedela le, da je Fritz Schröder padel 4. oktobra 1944 blizu kraja Pustasan, ki je danes Ceanu Mare.
Humanitarna pomoč za jug Srbije
07. 04. 2001 00.00
V Jugoslavijo je prispela pošiljka humanitarne pomoči, predvsem hrane in obleke, ki jo je zbrala Slovenska Karitas. S pošiljko se začenja nova dobrodelna akcija, v njenem okviru pa bo Karitas do konca maja zbirala pomoč za najrevnejše družine v Aleksincu.
Razstava Primoža Puglja
05. 04. 2001 00.00
V škofjeloški Groharjevi galeriji so odprli razstavo najnovejšega kiparskega projekta Primoža Puglja z naslovom Odprava. Z njo Pugelj problematizira idejo premikanja po vesolju, s katero se že nekaj časa intenzivno ukvarja in ima nastavke v njegovih zgodnjih kipih, ko je raziskoval možnosti lebdenja v prostoru. Razstava bo na ogled do 6. maja 2001.
V KC prvič urgentno presadili jetra
27. 03. 2001 00.00
V ljubljanskem kliničnem centru so objavili, da so pred desetimi dnevi izvedli prvo urgentno transplantacijo jeter pri 19-letni bolnici, ki je že odpuščena iz bolnišnice, je na novinarski konferenci povedala predstojnica oddelka za gastroenterologijo Saša Markovič. Po njenih besedah je za tovrstno presaditev še posebej pomemben dober strokovni in organizacijski donorski program, ki poteka pod okriljem Slovenijatransplanta in Eurotransplanta v donorskih bolnišnicah.
Pomoč otrokom v Indiji
21. 03. 2001 00.00
Na račun Slovenskega odbora za Unicef so donatorji nakazali skoraj 25 milijonov tolarjev, ki so namenjeni otrokom, prizadetim ob potresu v indijski državi Gudžarat. Večina sredstev je prispela v prvih štirinajstih dneh po potresu, slovenski odbor pa je sredstva že nakazal na račun indijskega Unicefa. Pomoč je po začetni zagotovitvi nujnih sredstev za preživetje usmerjena predvsem v psihosocialno svetovanje otrokom ter vzdrževanje šolskega sistema.
Naftna ploščad se je potopila
20. 03. 2001 00.00
Brazilska naftna ploščad, na kateri je v četrtek odjeknilo več eksplozij, je danes v nekaj minutah dokončno potonila, je sporočila ta brazilska naftna družba. S tem grozi brazilski obali huda ekološka katastrofa, saj lahko iz največje naftne ploščadi na svetu v morje izteče 1,5 milijona litrov nafte in okoli 1200 kubičnih metrov dieselskega goriva. V bližini so že pripravljene ladje, ki bi morebitni madež skušale zajeziti.
Višje socialne pomoči
17. 03. 2001 00.00
Predlog novele zakona o socialnem varstvu je nared za tretje parlamentarno branje in naj bi ga državni zbor obravnaval že na marčevski seji. Novela predvideva zelo pomembno spremembo obstoječega zakona, tj. dvig denarne socialne pomoči s sedanjih 23.071 na 37.943 tolarjev. Takšna rešitev naj bi stopila v veljavo 1. septembra letos, nova višina minimalnega dohodka pa naj bi se v celoti uveljavila s 1. januarjem 2003. To pomeni, da bodo postopoma ukinjene sedanje denarne pomoči, ki jih bo nadomestila enotna denarna socialna pomoč v višini oziroma do višine minimalnega dohodka, potrebnega za dostojno preživetje posameznega upravičenca oziroma družine.
Potočnik o razlikah z EU
15. 03. 2001 00.00
Razlika še nikdar ni bila tako majhna, je ob primerjavi ciljnih datumov, ki sta si jih za širitev postavili Slovenija in Evropska unija, danes menil vodja slovenskih pogajalcev z EU Janez Potočnik. Slovenija želi skleniti pristopna pogajanja z EU do konca letošnjega leta - "malo verjetno je sicer, da bo na to pripravljena tudi EU" - in bo notranje pripravljena na vstop v unijo s 1. januarjem 2003. EU bo notranje pripravljena na širitev do konca leta 2002, v tem letu naj bi sklenila tudi pristopna pogajanja z najbolje pripravljenimi kandidatkami, za ciljni datum širitve pa je na vrhu v Nici, sicer implicitno, postavila 1. januar 2004, je Potočnik povedal na predavanju z naslovom Slovenija in EU - med Nico in Göteborgom pred polnim avditorijem Fakultete za družbene vede.
Romunski trenerji grozijo z odhodom
13. 03. 2001 00.00
Romunski gimnastični trenerji in trenerke so nezadovoljni z nizkimi plačami, ki jih prejemajo za svoje uspešno delo, zato so zagrozili z odhodom v tujino. Trenerji zaslužijo le 150 dolarjev mesečno, doslej pa so namesto povišic dobivali le prazne obljube, je potožila koordinatorka trenerjev v romunski reprezentanci Mariana Bitang.
Kacin sprejel Pavšiča
26. 01. 2001 00.00
Predsednik Odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin je sprejel predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča s sodelavci. Sogovorniki so govorili o postopku sprejemanja globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in o možnih posledicah, če zakon ne bi bil pravočasno sprejet. Kacin je ob priložnosti poudaril, da je zaščitni zakon izjemno pomemben za preživetje kulturnih ustanov slovenske manjšine v Italiji.
Sproščanje trgovine z ribami
24. 01. 2001 00.00
Slovenija je neto uvoznica rib in ribiških izdelkov. Če po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posamezni prebivalec na leto poje v povprečju pet kilogramov rib, to pomeni na državni ravni letno porabo v višini 10.000 ton. Pri lastni letni proizvodnji približno 4000 ton, od katerih je polovica namenjena izvozu, to pomeni v povprečju 8000 ton uvoza na leto. Pogajanja o nadaljnji sprostitvi trgovine z ribami in ribiškimi izdelki med Slovenijo in Evropsko unijo, ki so potekala lani, so bila uspešno sklenjena 28. novembra 2000 v Bruslju, veljati pa bodo začela, ko bosta opravljena postopka verifikacije tako na slovenski kot tudi na evropski strani, oziroma po objavi v obeh uradnih listih. Poročilo o končanih pogajanjih o nadaljnji liberalizaciji trgovine z ribiškimi proizvodi je ministrskemu kabinetu predstavil kmetijski minister Franc But na prvi seji vlade v tem letu, 4. januarja. Vlada je poročilo potrdila.
V Makedoniji znižali cene goriva
11. 01. 2001 00.00
Na makedonskih bencinskih črpalkah so danes začele veljati nove, nižje cene bencinov. Cene omenjenih naftnih derivatov bodo v povprečju nižje za sedem odstotkov, tako da bo za liter 98-oktanskega "super" bencina potrebno odšteti 52 denarjev (1 marka = 31 denarjev), za liter neosvinčenega bencina 49 denarjev, liter dizelskega goriva pa bo po novem stal 38 denarjev.
Brezdomci v ospredju socialne politike
02. 01. 2001 00.00
Brezdomstvo je ena od skrajnih oblik socialne izključenosti in je v večini primerov tesno povezano z revščino. Oba pojava, revščina in socialna izključenost, sta v zadnjem času v ospredju pozornosti evropske socialne politike. Tudi Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja na tem področju, zato ta pereč problem rešuje z različnimi nacionalnimi programi in drugimi projekti. Tako so na primer na območnem združenju Rdečega križa Ljubljana izvedli projekt Tudi klošarji so med nami, v okviru katerega so s pomočjo strokovnjakov in prostovoljcev opravili neformalne pogovore z brezdomci, da bi se jim na ta način približali ter jih z nasveti skušali prepričati in usmeriti v način življenja, ki bi bil zanje sprejemljivejši.
Preoblikovanje PCP 1. aprila 2001
14. 12. 2000 00.00
Vlada se je na današnji seji odločila za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo v tako imenovane mejne prodajalne s 1. aprilom 2001, za reševanje morebitne izgube delovnih mest in ekonomskega položaja v občinah, kjer te prodajalne poslujejo, pa zagotovila določena sredstva. Takšne rešitve je vlada oblikovala v amandmaje, ki jih bo še danes vložila k predlogu zakona o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na cestnih mejnih prehodih. Ta je v parlamentarni obravnavi že skoraj leto dni, državni zbor pa naj bi ga po hitrem postopku sprejel prihodnji teden.
Prisilna poravnava Aerodroma Maribor
13. 12. 2000 00.00
Mestna občina Maribor, občina Hoče-Slivnica in občina Miklavž na Dravskem polju, ki so ustanoviteljice podjetja Aerodrom Maribor, se zavzemajo za prisilno poravnavo podjetja in ne za njegov stečaj, je na današnji novinarski konferenci dejal mariborski župan Boris Sovič. Po njegovih besedah si bodo občine ustanoviteljice prizadevale v reševanje problematike Aerodroma Maribor v najkrajšem času tvorno pritegniti tudi ministrstvi za promet in zveze ter za obrambo, saj bi bilo škoda, če letališče ne bi poslovalo sedaj, ko je država v obnovitev njegove infrastrukture vložila okoli dve milijardi tolarjev. Poleg tega pa Slovenija tudi sicer potrebuje alternativno letališče.
Mrtva mama s podzemno železnico
04. 12. 2000 00.00
Neki Tajvanec je svojo umrlo mater na invalidskem vozičku s podzemno železnico peljal v bližnjo bolnišnico, da bi daroval njene organe. Kot so poročali tajvanski mediji, se je Lin You-Chao za takšen prevoz pokojne 71-letne matere odločil, ker za prevoz ni takoj dobil reševalnega vozila. Zaradi bojazni, da bo za darovanje organov že prepozno, je mater zavil v odejo, jo posadil v invalidski voziček in jo s podzemno železnico odpeljal v bolnišico. Pri tem je ves čas držal materino glavo, da ne bi omahnila, kar bi prestrašilo druge potnike. Sin in mati sta brez težav in pravočasno prispela v bolnišnico, kjer so zdravniki materi odvzeli organe. Organi starke bodo po navedbah zdravnikov omogočili preživetje trem do desetim ljudem.
Robbie Williams bi daroval kostni mozeg
03. 11. 2000 00.00
Britanski pevec Robbie Williams je pripravljen darovati kostni mozeg oboževalki, ki ima levkemijo. Kot je pisal britanski časnik Times, je pismo 23-letne oboževalke Johanne MacVicar, ki je pevcu zaupala, da za preživetje nujno potrebuje kostni mozeg, na Williamsa naredilo zelo velik vtis. MacVicarjeva je v pismu še pojasnila, da je za presaditev najprimernejši kostni mozeg mladih moških, ki pa ga primanjkuje. Pevec je o pismu razmislil in oboževalki sporočil, da je pripravljen darovati svoj kostni mozeg. Dejal je, da mora še preveriti, ali je presaditev njegovega kostnega mozga sploh možna, je pisal Times. Poleg tega je Williams pozval svoje oboževalce, naj se vpišejo v register darovalcev kostnega mozga.
Praznik Vseh svetih
01. 11. 2000 00.00
Cerkev na 1. november že skoraj 1200 let obhaja praznik Vseh svetih. Praznik, ki temelji na občečloveškem spoštovanju umrlih, se po tradiciji združi z obiskom pokopališč in molitvijo za pokojne.
Crossair bo ukinila letalske linije
30. 10. 2000 00.00
Švicarska letalska družba Crossair, ki se spopada z izgubo, bo ukinila nekatere letalske linije, prodala nekaj letal in odpustila del zaposlenih. Končno odločitev o tem bo vodstvo družbe Crossair sprejelo v roku dveh tednov, je povedal direktor družbe Moritz Suter. Namestnik direktorja Andre Dose pa je dejal, da gre za preživetje družbe, in da načrtujejo varčevalni program, s katerim bi prihranili več deset milijonov nemških mark. Kot vzrok za varčevalni program je Crossair navedel kolektivno pogodbo, glede katere se družba že več mesecev ne more dogovoriti s piloti, po besedah Suterja pa pomembno vlogo v krizi letalske družbe igrajo tudi visoke cene goriva in visok tečaj dolarja.
Bled znova gosti najvišje vodilne
20. 10. 2000 00.00
Po besedah predsednika republike Milana Kučana najpomembnejša valuta prihodnosti ni niti ameriški dolar niti evropski evro, temveč je to, tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, ideja. Produkcija idej je tudi po besedah osrednje osebnosti letošnjega Foruma najvišjih vodilnih, ki ga je pripravila blejska Poslovna šola, svetovno znanega profesorja managementa Pedra Nuena, priložnost za male države in podjetja, da lahko uspešno konkurirajo na svetovnem trgu. Sicer pa Nueno poudarja, da se podjetja danes nahajajo v obdobju prevlade kapitalskih trgov, ki med drugim cenijo inovacije, velik obseg prodaje ter racionalizacijo poslovanja podjetij. Kučan je v uvodnem nagovoru foruma - letos je njegova osrednja tema inovativnost podjetij v času prevlade kapitalskih trgov - poudaril tudi, da mora biti Slovenija prihodnosti novo "slovensko podjetje", v katerem bodo upravljalci razvoja Slovenije probleme znali spreminjati v razvojne izzive, kot jih znajo gospodarstveniki v najuspešnejših podjetjih. Politika bo namreč morala po Kučanovih besedah odgovoriti na vprašanje, kako razume državo in upravljanje z njo. Nueno poudarja, da danes večino industrijskih panog obvladuje nekaj podjetij, ki imajo večinske lastniške deleže na trgu. Navaja primer podjetij, ki izdelujejo razne dodatke za okus in konzervanse za živilsko industrijo in poudarja, da danes šest podjetij obvladuje približno 60 odstotkov svetovnega trga, medtem ko se približno 500 podjetij, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo, bori za preživetje z lokalnim delovanjem. Enaki trendi združevanja in prevzemanja podjetij so prisotni tudi v drugih indstrijah, kar je po Nuenovem mnenju med drugim posledica konkuriranja podjetij na globalnem trgu, zmanjševanja vseh oblik stroškov, zahtev po ekonomijah obsega ter nujnosti ustvarjanja vrednosti tako za lastnike podjetij, kot tudi za potrošnike. Potrošniki so namreč danes vse bolj obveščeni in s svojimi zahtevami pritiskajo na vodilne v podjetjih. Hkrati pa na vodilne delavce pritiskajo tudi lastniki. Podjetja se, da bi zadovoljila potrebe lastnikov in potrošnikov in povečala učinkovitost svojega poslovanja odločajo za racionalizacijo, ki po Nuenovih besedah pritegne kapital. Pri pridobivanju kapitalskih sredstev imajo sicer danes prednost velika podjetja, poudarja Nueno in dodaja, da imajo lažji dostop do kapitala tudi podjetja, ki imajo dobro vodstvo - Noeno poudarja, da mora biti vodstvo podjetja izjemno motivirano ter dobro plačano -, racionalen globalni razvoj, trdno bilanco stanja, ustrezno rast ter transparentno delovanje. Sicer pa Nueno poudarja še, da so današnji svetovni gospodarski temelji trdni, zato v bližnji prihodnosti ne pričakuje kakšnih večjih gospodarskih kriz. Letošnjega foruma Poslovna šola Bled, ki bo prihodnje leto praznovala 15. obletnico obstoja, se udeležuje približno 90 udeležencev iz desetih držav. Med njimi so po besedah direktorice šole Danice Purg vodilni managerji slovenskih in tujih podjetij, predstavniki ambasad in člani vlade, pridružili pa so se jim tudi managerji bolnišnic. Poleg predsednika države Kučana in profesorja Nuena, ki je hkrati tudi predsednik Mednarodne akademije za management, bosta na forumu inovativno politiko svojih podjetij predstavila tudi predsednik uprave Plive Željko Čovič in direktor razvoja v Krki Aleš Rotar. Sicer pa se bo danes popoldan v blejski Poslovni šoli končal tudi pettedenski seminar iz splošnega managementa Vodenje poslovnih procesov. Purgova bo tako diplome podelila 26 udeležencem seminarja iz šestih držav. Doslej je omenjeni seminar, ki je namenjen hitro napredujočim managerjem, ki prevzemajo strateške odgovornosti v podjetjih, končalo že 481 udeležencev iz 19 držav Evrope, Severne Amerike in Azije.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Osmerčki v Italiji
11. 10. 2000 00.00
Mesec dni po rojstvu osmerčkov je sinoči v Italiji umrl že četrti dojenček. Gre za prvorojenko, ki se je 13. septembra rodila po naravni poti. Umrla je zaradi možganskih krvavitev, so sporočili zdravniki milanske bolnišnice. Ob rojstvu je tehtala okrog 500 gramov in je kasneje na teži še izgubljala, je danes poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Amebe niso tako neumne kot izgledajo
29. 09. 2000 00.00
Znanstveniki so odkrili, da so enocelični organizmi sposobni odkriti najkrajšo pot skozi zapleteni labirint. To pomeni, da nekatera bitja, ki so na najnižji stopnji razvoja rastlinskega in živalskega sveta, kot na primer glive sluzavke in amebe, sploh niso tako primitivna, kot se je menilo doslej. Sluzavke, organizmi podobni amebam, so morale premagati labirint velikosti 30 kvadratnih centimetrov, kjer jih je na koncu čakala hrana. Sluzavka se lahko premika s tem, ko spreminja svojo obliko in ustvarja t.i. "psevdopodije". Toshiyuki Nakagaki iz raziskovalnega centra v Nagoji je postavil sluzavko v labirint iz želatinastega agarja, ki je imel štiri možne izhode. Hrano pa je postavil pred dva različna izhoda. Organizem se je odločil med dvema kosoma za tistega, ki mu je bil bližji in s tem pravzaprav rešil nalogo. Raziskavo so znanstveniki iz tega centra objavili v reviji Nature, kjer trdijo, da organizem menja svojo obliko zato, da bi lažje prišel do hrane in si tako povečal možnosti za preživetje.
V Italiji rojena prva deklica od osmerčkov
14. 09. 2000 00.00
V kliniki v Milanu je 31-letna Siciljanka sinoči rodila deklico, eno izmed osmerčkov. Zdravniki si kljub velikim zapletom prizadevajo rojstvo ostale sedmerice preložiti na čimkasnejši čas. Zdravstveno stanje prvorojenke, ki tehta samo 500 gramov, je po poročanju italijanske televizije kritično.
Ustanovljena Učiteljska zbornica Slovenije
31. 08. 2000 00.00
Danes je bila ustanovljena Učiteljska zbornica Slovenije. Na ustanovnem zboru, ki so se ga v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa udeležili predstavniki vseh slovenskih regij, so ustanovni člani sprejeli statut in programske smernice ter za predsednico zbornice do prvega kongresa izvolili Alenko Orel.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.