preden
Brez dogovora o mirovnem načrtu
03. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je v noči na sredo dvakrat sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, da bi se posvetovala o najnovejšem ameriškem mirovnem načrtu za rešitev izraelsko-palestinskega spora. Kot je poročala ameriška televizijska postaja CNN, voditelja tudi na drugem srečanju v Beli hiši nista dosegla večjega napredka. Arafat je na srečanju, ki je trajalo kako uro, obljubil, da bo storil vse za zmanjšanje nasilja in aretacijo odgovornih zanj, in da bi obnovili boj proti terorizmu, so sporočili iz Bele hiše. Clinton in Arafat sta se že pred tem popoldne po krajevnem času sestala na več kot dveurnih pogovorih v Beli hiši. Pogovori so odločilnega pomena, saj veljajo za še zadnji poskus predsednika Clintona, da posreduje med Izraelci in Palestinci, preden se mu 20. januarja izteče predsedniški mandat.
Arafat pričakuje odgovor Washingtona
01. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je po prihodu iz Kaira, kjer se je danes sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubrakom, v Gazi dejal, da v naslednjih 24 urah od ameriške administracije pričakuje "podrobnosti" o kompromisnem mirovnem predlogu ameriškega predsednika Billa Clintona. Neki neimenovani visoki palestinski predstavnik pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da naj bi se Arafat drevi po telefonu pogovarjal s Clintonom, ki naj bi mu "odgovoril na vprašanja palestinske strani".
Izraelci in Palestinci na dveh bregovih
24. 12. 2000 00.00
Predstavniki izraelskih in palestinskih pogajalcev na sobotnem srečanju z ameriškim predsednikom Billom Clintonom v Washingtonu niso uspeli premostiti razhajanj glede nekaterih pomembnih vprašanj. Vodja izraelskih pogajalcev, zunanji minister Šlomo Ben Ami, je večdnevne pogovore s Palestinci ocenil kot spodbudne, medtem ko so po ocenah vodje palestinskih pogajalcev Saeba Erakata med stranema še velika razhajanja glede ozemeljskih in varnostnih vprašanj ter vprašanja Jeruzalema in beguncev. Erakat je še dejal, da se niso dogovorili za pripravo vrhunskega srečanja, na katerem naj bi dosegli podpis mirovnega sporazuma. Izraelski minister Ben Ami je še omenil možnost, da bi izraelski premier v odstopu Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat prišla v Washington na ločene pogovore s Clintonom. Izraelski zunanji minister sicer o podrobnostih Clintonovih predlogov ni želel govoriti, šlo pa naj bi za kompromisno rešitev vprašanja suverenosti nad Tempeljskim gričem v vzhodnem Jeruzalemu ter vrnitev 3,7 milijona palestinskih beguncev. Arafat, ki je medtem prispel v Jordanijo na pogovore z jordanskim kraljem Abdulahom II., je dejal, da palestinski pogajalci na pogovorih z Izraelci ne bodo popuščali pri vprašanju beguncev.
Luksemburški račun za odškodnine optantom
20. 12. 2000 00.00
Italijanska vlada preučuje možnost, da bi odškodnine, ki jih mora plačati optantom iz Istre in Dalmacije, delno pokrila z denarjem, ki ga na fiduciarni račun pri Dresdenski banki v Luksemburgu polagata Slovenija in Hrvaška. To je danes potrdil Paolo Borioni iz urada državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Umberta Ranierija.
Film o markiz de Sadu najboljši
17. 12. 2000 00.00
Ameriški filmski kritiki, zbrani pod okriljem organizacije National Board of Rewiew, so za najboljši film leta 2000 izbrali dolgometražni film ameriškega režiserja Philipa Kaufmana, Quills, o zadnjem obdobju življenja razvpitega markiza de Sada.
Bush prejema čestitke
14. 12. 2000 00.00
Šestintrideset dni po volitvah za 43. ameriškega predsednika, kar štirih štetjih glasovnic na Floridi in pravnih sporih na pristojnih sodiščih je demokratski kandidat Al Gore priznal poraz in svojemu tekmecu Georgu Bushu mlajšemu čestital za zmago. Bush je kmalu zatem v zmagoslavnem govoru v Austinu poudaril, da se bo zavzemal za dobro vseh Američanov.
Bo Al Gore priznal poraz?
13. 12. 2000 00.00
Kandidat demokratov za ameriškega predsednika Al Gore je po razsodbi ameriškega zveznega vrhovnega sodišča o neustavnosti ročnega štetja glasovnic očitno opustil upanje, da bo postal novi ameriški predsednik. Kot je poročala televizijska hiša CNN, je svoje privržence v zvezni državi Florida danes pozval, naj opustijo prizadevanja za ročno štetje spornih glasovnic, danes zvečer po lokalnem času (predvidoma med 2. in 3. uro zjutraj po srednjeevropskem času) pa naj bi glede sodbe vrhovnega sodišča dal izjavo za javnost, v kateri bo po pričakovanjih priznal poraz, tako da bo novi, 43. ameriški predsednik postal guverner Teksasa George Bush.
Clinton prispel v Dublin
12. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bil Clinton je danes prispel v Dublin, ki predstavlja prvo postajo na njegovi, najverjetneje eni zadnjih, tridnevni turneji, med katero bo obiskal še Belfast in London. Clinton si pred iztekom svojega mandata prizadeva oživiti mirovni proces na Severnem Irskem, ki je v zadnjih mesecih zašel v slepo ulico.
V Rimu božično drevo s Koroške
12. 12. 2000 00.00
Na Trgu svetega Petra v Rimu so danes postavili božično drevo, ki ga je papežu Janezu Pavlu II. za božič podarila avstrijska dežela Koroška. 27 metrov visoko jelko iz Krke (Gurk), ki je v Rim prispela minuli četrtek, so na trgu postavili z žerjavom, okrasili pa jo bodo s koroškimi rezljanimi figurami. V soboto naj bi božično drevesce osvetlili na slovesnosti, ki naj bi se je poleg 230-članske avstrijske delegacije udeležil tudi koroški deželni glavar Joerg Haider.
Clinton na Severnem Irskem
12. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je davi iz Washingtona pripotoval v Dublin na svoj zadnji uradni obisk v tujini, med katerim bo skušal oživiti mirovni proces na Severnem Irskem. Pred odhodom je dejal, da si nihče ne želi nazadovanja na Severnem Irskem, vendar pa obstajajo razhajanja glede tega, kako uresničiti zavezo o oblikovanju nove severnoirske policije in o urniku in načinu vračanja orožja. "Če obstaja kakšna možnost, da bi lahko pomagal, preden odidem, bom to tudi storil," je dejal Clinton. Med tridnevno turnejo na Irskem in v Veliki Britaniji se bo najprej v Dublinu srečal z irskim premierom Bertijem Ahernom in predsednico Mary McAleese, v Belfastu pa se bo pogovarjal z voditelji političnih strank na Severnem Irskem. Turnejo bo sklenil v Londonu, kjer ga bo sprejela britanska kraljica Elizabeta II., imel pa bo tudi pogovore s premierom Tonyjem Blairom.
Pele vrača udarec
09. 12. 2000 00.00
Besedna vojna med največjima južnoameriškima nogometnima zvezdnikoma je doživela vrhunec. Brazilec Pele se je namreč odzval na izjave argentinskega tekmeca Diega Maradone o izboru najboljšega nogometaša stoletja. Pele je sicer precej zadržan in le redko ponudi novinarjem kakšno sočno izjavo, tokrat pa je pošteno okrcal Maradono.
Slovenec ubil tri Nemce
07. 12. 2000 00.00
V Frankfurtu je v noči na torek takrat še neznan storilec v streljanju v nekem baru ubil tri Nemce, enega pa huje ranil. Kaže, da je bil je v vzrok za zločin po doslej znanih podatkih razžalitev enega od gostov. Storilec naj bi bil 30-letni slovenski državljan Viktor Rafolt iz Ljubljane.
WAP še ni uporaben
06. 12. 2000 00.00
Britanski analitik Jakob Nielsen je objavil raziskavo o uporabnosti tehnologije WAP, katere rezultati so bili precej porazni. Po njegovih besedah bi morala kratica WAP (namesto Wireless Application Protocol) pomeniti Wrong Approach to Portability (napačen pristop k prenosljivosti). V svoji raziskavi je podal tudi mnenje, da naj podjetja ne bi trošila denarja za uvajanje novih WAP uslug, dokler je ta tehnologija tako neuporabna. Namesto tega bi bilo pametneje, če bi ostale pri trenutnih uslugah in pazljivo načrtovale svojo bodočo strategijo na tem področju. Nielsenova raziskava je bila izvedena v Londonu, kjer so vprašani za en teden dobili v uporabo WAP telefon. Po koncu tega poskusnega obdobja je večkot 70 odstotkov vprašanih na vprašanje, če bi si želeli imeti WAP telefon v teku enega leta, odgovorilo z "ne". Večina je kot razlog navedla zapletenost tudi najenostavnejših nalog, zaradi česar se izgubi tudi veliko časa, preden se dokoplješ do želene informacije.
Opice pripravile maščevanje
06. 12. 2000 00.00
Pavijani so čakali tri dni, preden so nekemu savdskemu vozniku, ki je na jugozahodu države do smrti zbil enega od članov njihovega tropa, lahko pripravili maščevanje. Opice so se zatekle v zasedo na goratem območju ob avtomobilski cesti, kjer je voznik zbil enega izmed pavijanov in potrpežljivo čakale, da se "morilec" vrne. Ko so opazile, da se avtomobil približuje, je ena izmed opic na glas zakričala in tako sprožila napad celega tropa, ki si je pomagal s kamenjem. Boj se je končal z uničenim vetrobranom, voznik in njegov sopotnik pa sta ostala nepoškodovana.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Uspešna operacija v Kliničnem centru
01. 12. 2000 00.00
V ljubljanskem Kliničnem centru so danes prvič vstavili srčni spodbujevalnik, ki je namenjen preprečevanju naglega utripanja srca kot posledice motenj ritma na preddvorih ali tako imenovane atrijske fibrilacije. Gre za najnovejši model razvoja na tem področju, ljubljanski kirurgi pa se z današnjim posegom uvrščajo med prve centre v Evropi, ki so opravili tak poseg.
Odpovedan prvi trening smuka
28. 11. 2000 00.00
Prireditelji tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju v kanadskem Lake Louisu so morali zaradi nočnega sneženja, ki je na progo naneslo 13 centimetrov novega snega, odpovedati prvi trening uvodnega letošnjega ženskega smuka. Dva treninga bodo zdaj skušali izpeljati danes, enega pa jutri.
V Romuniji volijo predsednika in parlament
26. 11. 2000 00.00
V Romuniji danes volijo novega predsednika in parlament. Do 14. ure po lokalnem času se je volitev udeležilo 27,2 odstotka volilnih upravičencev. Volišča se bodo zaprla ob 20. uri.
Američankam pokal federacij
26. 11. 2000 00.00
Ameriška ženska teniška reprezentanca je še 17. osvojila pokal Federacij. V finalu v Las Vegasu so se pomerile proti Špankam in jih ugnale kar s 5:0.
Al Gore se ne bo predal
24. 11. 2000 00.00
Odvetniki demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora so v četrtek napovedali, da se njihova stran ne bo kar tako predala, četudi jim do nedelje ali ponedeljka ne bo uspelo zbrati zadosti ponovno preštetih glasov, da bi v tekmi za predsednika ZDA na Floridi premagali kandidata republikancev Georga Busha mlajšega. Gorov tabor je v četrtek doživel hud udarec, ko je vrhovno sodišče Floride zavrnilo njihovo zahtevo po izdaji ukaza o ročnem preštevanju glasov v okrožju Miami Dade, ki se je odločilo, da zaradi časovne stiske ne bo dokončalo dela. Gorovi odvetniki so napovedali, da bodo najkasneje v ponedeljek vložili pritožbo, če bodo izgubili bitko za ponovno preštevanje glasov v Miami Dade. Ameriški podpredsednik se je medtem obrnil na vrhovno sodišče ZDA in vložil pisno zahtevo, da sodišče zavrne Bushevo pritožbo o neustavnosti ročnega preštevanja glasov.
Mobitel sprožil pravo evforijo
20. 11. 2000 00.00
Največji slovenski mobilni operater Mobitel je v soboto, 18. novembra, začel s prodajno akcijo Moj bo, v kateri za dva slovenska tolarja prodaja mobilni telefon Audiovox GDX300 pod pogojem, da posameznik sklene ali podaljša naročniško razmerje pri Mobitelu vsaj za 25 mesecev. Akcija je v soboto in danes privabila v Mobitelove prodajne centre in druge pooblaščene prodajalne že preko 6000 Slovencev in Slovenk, ki so kupili novi mobilni telefon.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Ubita dva palestinska policista
17. 11. 2000 00.00
V spopadih na palestinskih avtonomnih območjih so v četrtek umrli štirje Palestinci, v noči na petek pa sta v Jerihu na Zahodnem bregu umrla dva palestinska policista. Po podatkih Palestincev sta policista obstreljevala oporišče izraelske vojske, izraelski vojaki pa so na streljanje odgovorili. O streljanju so v noči na petek poročali tudi iz drugih krajev na Zahodnem bregu. Izraelska vojska naj bi v godoče ovirala dostavo blaga na palestinska ozemlja, gorivo pa naj bi Palestincem dobavljali samo v zelo omejenih količinah. Izraelski premier Ehud Barak je tudi ukazal, naj Izrael "iz varnostnih razlogov" Palestincem ne nakaže več milijonov dolarjev kot vračilo preveč plačanih davkov.
Reševalci iščejo še zadnja trupla
15. 11. 2000 00.00
Reševalci upajo, da bodo iz predora zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri avstrijskem Kaprunu danes uspeli potegniti še zadnja trupla žrtev sobotne tragedije, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi. Do sinoči so reševalci našli 128 trupel, ki so jih s helikopterjem prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu. Preiskava o vzrokih nesreče pa naj bi trajala še več tednov.
Težave pri iskanju trupel
14. 11. 2000 00.00
Število žrtev tragične nesreče, ki se je zgodila v soboto zjutraj na avstrijskem ledeniku Kitzsteinhorn blizu vasi Kaprun, se iz dneva v dan spreminja. Po zadnjih podatkih je v predoru umrlo 156 ljudi, najverjetneje pa so med žrtvami še štirje smučarji. Reševalci so do zdaj iz predora prinesli posmrtne ostanke 128-ih ponesrečencev. Vse pa so tudi že prepeljali na sodnomedicinski inštitut v Salzburgu.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
Uspešna zaščita digitalne glasbe
13. 11. 2000 00.00
Secure Digital Music Initiative je združenje več kot 200 glasbenih, elektrotehničnih in računalniških podjetij, ki je objavilo rezultate svojega izziva hekerjem u Omenjeno združenje je obljubilo nagrado 10.000 USD vsakemu, ki bi uspel razbiti eno izmed petih ponujenih tehnologij zaščite digitalnih glasbenih zapisov. Po SDMI-jevih podatkih sta dve od petih tehnologij oziroma enkripcij razbiti, vendar je bil uspešno ponovljen le eden od sprva dveh uspešnih napadov. Tako v končni fazi ostajajo štirje načini, izmed katerih bo eden izbran kot najbolj varen (seveda ob primerni odškodnini). Preden se SDMI dokončno odloči o tehnologiji varovanja glasbenega zapisa, bosta pretekla še dva meseca testiranja. Vendar so ti rezultati precej sporni, kajti mnoge neodvisne organizacije in hekerji trdijo, da so razbili vseh pet ponujenih tehnologij.
Naporno delo za reševalce
13. 11. 2000 00.00
66 trupel ponesrečenih smučarjev in deskarjev, ki so pred dvema dnevoma tragično preminuli v nesreči vlaka na avstrijskem ledeniku pri Kaprunu, so danes že prepeljali v Salzburg. Iskanje trupel bo trajalo še kar nekaj časa, delo je namreč izredno naporno in nevarno. Po dosedanjih podatkih je žrtev 159, med njimi štirje Slovenci. Ni izključeno, da je mrtvih še več.
V Kaprunu prekinili reševalna dela
12. 11. 2000 00.00
Avstrijski
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –