predmetov
Dražba Ceaucescujeve lastnine
26. 03. 2000 18.34
Danes so v Bukarešti postavili na ogled več kot 200 predmetov, od razkošnih ladij do umetniških del, katerih lastnika sta bila nekdanji romunski diktator Nikolaj Ceausescu in njegova soproga.
Muzej umetnosti in obrti znova odprt
26. 03. 2000 17.09
Muzej umetnosti in obrti, mesto novih in uporabnih izumov, po sedmih letih ponovno odpira svoja vrata za javnost. Prenovljen muzej predstavlja kolekcijo 80.000 predmetov in 15.000 slik od obdobja prvih znanstvenih poskusov do zadnjih tehnoloških izumov.
Odprli najstarejši poštni muzej na svetu
25. 03. 2000 11.52
V Berlinu so včeraj v okviru muzeja za komunikacije ponovno odprli najstarejši poštni muzej na svetu. Nekdanji poštni muzej rajha v bližini Potsdamskega trga je po štiriletni obnovi na slovesni prireditvi odprl nemški predsednik Johannes Rau. Obiskovalci si ga bodo lahko prvič ogledali danes. Več kot 3000 razstavljenih predmetov prikazuje zgodovino pošte in komunikacij, od dimnih signalov do elektronske pošte. Muzej je leta 1872 ustanovil takratni direktor pošte Heinrich von Stephan. Sicer bodo v Berlina v prihodnjih letih za 70 milijonov nemških mark postopoma obnovili poslopja iz vilhelmske dobe.
Razstava fresk iz samostanov
17. 02. 2000 12.32
V Solunu so včeraj odprli razstavo fresk iz kosovskih in metohijskih samostanov, ki jo je pripravil Zavod za mednarodno znanstveno, prosvetno, kulturno in tehnično sodelovanje v sodelovanju z Narodnim muzejem in grško Fondacijo za mednarodne kulturne odnose. V prostorih galerije Luke Solun bo razstavljenih 45 predmetov iz samostanov in zemljevidi srbske kulturne dediščine iz Kosova in Metohije. Razstava je bila že predstavljena v Beogradu leta 1998, v Atenah in na grškem otoku Kreti.
Ljubezen je v zraku
14. 02. 2000 23.09
V Slovenskem etnografskem muzeju so danes ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Ljubezen je v zraku, ki je posvečena ljubezenskim darilom v slovenski tradicijski kulturi.
ZN in Avstralija podpisali memorandum
12. 02. 2000 09.43
Misija Združenih narodov na Vzhodnem Timorju in avstralska vlada sta podpisali memorandum o razumevanju in tako podaljšali veljavnost pogodbe iz leta 1989, ki je razdelila naftne vire pod morskim dnom med severno Avstralijo in otokom Timorjem. Memorandum sta podpisala vodja misije OZN Sergio Vieira de Mello in predstavnik Avstralije na Vzhodnem Timorju James Batley, predstavlja pa podlago za pravno ureditev vprašanja naftnih virov med Vzhodnim Timorjem in Avstralijo na temeljih pogodbe med Indonezijo in Avstralijo.
Lagerfeld bo prodal zbirko pohištva
16. 01. 2000 10.32
Imate radi pohištvo in druge umetnine iz prejšnjih stoletij? Rad jih je imel tudi znani nemški modni kreator Karl Lagerfeld, ki pa se je odločil, da bo prodal svojo zbirko pohištva in drugih predmetov iz 18. stoletja. Podjetje Christies' bo dražbo omenjenih predmetov spomladi pripravilo v Monacu, je pred kratkim poročal francoski dnevnik Le Figaro. Kreator je v pogovoru za omenjeni dnevnik povedal, da pohištva ne prodaja zaradi denarja, temveč se želi predvsem ločiti od predmetov, kot to počnejo pravi zbiratelji umetnin. Lagerfeld je še zagotovil, da ne bi nikoli prodal umetnine, ki jo je dobil v dar.
Novoletna darila so tudi neobičajna
31. 12. 1999 08.49
Povsod po svetu si te dni izmenjujejo novoletna darila. Ta običaj je pri nekaterih narodih povezan s tradicijo, ki pa pogosto narekuje precej neobičajna darila. Novoletne želje so medtem bolj ali manj enake, saj gre v glavnem za voščila o sreči, zdravju, obilju in uspehu.
Jelinčičev odgovor na sporazum
29. 12. 1999 20.15
Novembra podpisani sporazum med slovensko državo in Svetim sedežem v Vatikanu še vedno buri duhove. Potem, ko je pred dobrim mesecem na nevarnost prevelikega vpliva cerkve na šolstvo opozorilo 140 univerzitetnih profesorjev, se je zdaj oglasil še Zmago Jelinčič.
Ceausescujeva pižama prodana na dražbi
26. 12. 1999 10.17
V Bukarešti so pripravili dražbo osebnih predmetov nekdanjega romunskega diktatorja Nicolaeja Ceausescuja in njegove soproge Elene, ki sta živela v razkošju, medtem ko je večino Romunov pestila revščina.
Odkrili predmete iz druge svetovne vojne
25. 12. 1999 17.56
V kraljevi utrdbi v Kaliningradu na zahodu Rusije so pred dnevi odkrili skoraj 15.000 predmetov, ki so jih med drugo svetovno vojno skrili Nemci, so po poročanjih ruske agencije AVN sporočili iz centra za iskanje umetniških predmetov. Najdeni predmeti so del kolekcije Pruskega muzeja mesta Koenigsberg, danes Kaliningrad, ki je imel sedež v utrdbi. Kaliningrad, ki se nahaja med Poljsko in Litvo, je med drugo svetovno vojno prešel pod rusko oblast, utrdba pa po vojni pod obrambno ministrstvo takratne Sovjetske zveze. Kasneje so utrdbo predali kaliningrajski mestni občini, ki je dovolila raziskave ruskih arheologov. Vrednost najdenih predmetov so ocenili na več milijard rubljev.
Atelje Gustava Klimta bodo preuredili
22. 12. 1999 16.00
Mednarodno združenje Arch Foundation namerava dunajski atelje Gustava Klimta (1862-1918), avstrijskega slikarja in vodilnega predstavnika dunajske secesije, preurediti v kulturni center. Avstrijsko finančno ministrstvo, ki je lastnik poslopja z ateljejem, je namreč napovedalo prodajo. Urad za zaščito nacionalne dediščine je doslej zavračal, da bi atelje uvrstili v kulturno dediščino, ker naj v njem ne bi bilo ohranjenih dovolj originalnih predmetov. Po besedah ustanoviteljice Arch Foundation Francesce Habsbourg je to še edina vila, v kateri je živel in ustvarjal Klimt, ki je še niso porušili. Klimt, avtor simboličnih stenskih slikarij, portretov in krajine, je v ateljeju deloval od 1912 do 1918. Tu je med drugim ustvaril tudi fresko v spomin na Beethovna.
80-letnica Filozofske fakultete
14. 12. 1999 16.14
31. avgusta 1919 je regent Aleksander podpisal ukaz, s katerim je stopil v veljavo zakon o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani in s katerim so bili imenovani prvi profesorji na vseučilišču. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je s svojim neprekinjenim delovanjem pričela v zimskem semestru 1919/1920. Takrat je fakulteto obiskovalo 245 študentov, ki so poslušali predavanja iz 17 glavnih predmetov, od tega deset humanistično-družboslovnih. Ob tej pomembni obletnici sta dekan Filozofske fakultete Ludvik Horvat in rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger danes odkrila spominsko obeležje vsem dosedanjim dekanom Filozofske fakultete.
Dnevi japonskega obrtništva
05. 12. 1999 17.05
V francoskem mestu Nancy bodo 7. in 8. decembra pod naslovom Dnevi Kunazave potekali dnevi japonskega obrtništva. Tako bo v trgovinski in industrijski zbornici v Nancyju, ki je od leta 1973 pobraten z mestom Kunazava, na ogled razstava, kjer bodo prikazali japonske obrtniške dejavnosti, med temi izdelovanje različnih predmetov iz papirja, perja in svile. Direktor nacionalnega muzeja zahodne umetnosti v Tokiu Suji Takašina pa bo 13. decembra na konferenci govoril o sodobni japonski umetnosti.
Spet v breztežnost
15. 11. 1999 13.51
Režiser in igralec Dragan Živadinov se je zapisal v zgodovino kot prvi, ki je svojo predstavo pripravil v breztežnostnem prostoru. Danes pa je s soustvarjalci Gravitacije nič Noordung predstavil nov, podoben projekt in obenem še pobudo za ustanovitev Slovenske vesoljske agencije (SVA).
Nova teorija o prvih prebivalcih Severne Amerike
08. 11. 1999 07.29
Po najnovejših navedbah priznanih svetovnih arheologov so prvi prebivalci Severne Amerike prešli ledeni Atlantski ocean pred kakimi 18.000 leti, in sicer iz smeri Pirenejskega polotoka. Ta radikalna nova teorija nasprotuje do sedaj veljavni teoriji, po kateri naj bi prvi prebivalci prišli na območje Severne Amerike po kopnem iz Azije. Arheologi trdijo, da so nekateri nomadi skoraj zagotovo prišli na Aljasko pred kakimi 13.500 leti. Nomadi naj bi najprej naselili vzhodno ameriško obalo ter se od tam selili na območja ameriških puščav, kanadskih tunder ter v južno Ameriko. Nova teorija znanstvenikov temelji predvsem na primerjavi že prej odkritih predmetov z obeh strani Atlantskega oceana.
Emilie Schindler zahteva Schindlerjev seznam
06. 11. 1999 11.41
Vdova Oskarja Schindlerja Emilie je najela odvetnika, ki bi ji pomagal dobiti nedavno najdeni seznam kakih 1200 Judov, katere naj bi Oskar Schindler v času nacističnega režima rešil pred smrtjo. Emilie Schindler, ki sedaj živi v Argentini, je edina zakonita dedinja predmetov svojega pokojnega moža, zatrjuje njen odvetnik. Slavni Schindlerjev seznam, po katerem nosi naslov tudi leta 1994 posneti film ameriškega režiserja Stevena Spielberga, in torbo z dokumenti, v kateri so seznam našli, sedaj hrani zvezni nemški arhiv. Arhivu je dokument izročil nemški časnik Stuttgarter Zeitung, ta pa ga je prejel od otrok že pokojnih zakoncev iz Hildesheima na severu Nemčije, pri katerih je Schindler preživel zadnja leta svojega življenja. Otroci pokojnih zakoncev, ki so seznam našli med pospravljanjem podstrešja njihove družinske hiše v Stuttgartu, upajo, da bo Nemčija dragoceni dokument poklonila holokavstu posvečenemu muzeju Yad Vašem v Jeruzalemu.
Delavnice za sodobne scenske umetnosti
02. 11. 1999 21.11
V Ljubljani so se danes začele štiridnevne Delavnice za sodobne scenske umetnosti v organizaciji Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD), namenjene vsem, ki jih zanimajo gib, ples in gledališče. Aktivnosti se bodo odvijale v Plesnem studiu Intakt in Dijaškem domu Ivan Cankar v Ljubljani.
Prodali večerno obleko Marilyn Monroe
29. 10. 1999 07.34
Dražbena hiša Christie's je na dražbi v New Yorku prodajala 1500 osebnih predmetov zvezdnice in seks bombe Marilyn Monroe, ki so dosegli tudi do 20-krat večjo ceno od izklicne. Svileno obleko, ki jo je Marilyn Monroe nosila 19. maja leta 1962, ko je v New Yorku ob rojstnem dnevu takratnemu ameriškemu predsedniku Johnu F. Kennedyju zapela znano ''Happy Birthday Mr. President'', so prodali za 1,26 milijona dolarjev. Diamantni prstan, ki ga je igralki ob poroki podaril baseballski zvezdnik Joe DiMaggio, pa so prodali za 805.000 dolarjev. Na dražbi so prodajali tudi 400 igralkinih knjig, pa tudi njena krzna, dobiček pa bo namenjen dobrodelnim namenom in društvu za zaščito živali.
Študenti Akademije za glasbo nezadovoljni
21. 10. 1999 19.06
Zaradi nevzdržnih študijskih razmer, ki vladajo na ljubljanski Akademiji za glasbo, študentje te fakultete od ministrstva za šolstvo zahtevajo, da jim do 3. novembra odgovori, kako in kdaj bodo začeli reševati njihove finančne, kadrovske in prostorske težave. Neurejeno financiranje s strani države po mnenju študentov akademije krati njihovo ustavno pravico do šolanja, saj že nekaj let študirajo v povsem neustreznih prostorih, sedaj pa se je temu zaradi zmanjšanja financiranja s strani ministrstva pridružilo še neizvajanje predavanj, ki so predpisana po študijskem predmetniku.
Italija raj za tatove umetniških del
18. 10. 1999 14.52
Italijo kraja umetniških del letno stane 300 milijard lir. Samo v osmih mesecih letos so tatovi ukradli 15.599 del, med drugim 3303 slik, 3238 umetnin iz lesa ter 2998 cerkvenih predmetov.
Dražba Elvisovih spominkov
09. 10. 1999 09.14
V Las Vegasu do nedelje poteka dražba kakih 2000 predmetov in osebnih spominkov, ki so bili last Elvisa Presleyja. Med drugim bodo z dražbo prodali tudi Presleyjev športni avtomobil Lincoln Continental Mark II. iz leta 1956, revolver, vreden kakih 40.000 dolarjev, kreditno kartico z njegovim podpisom in dve še neodprti steklenici mineralne vode, ki so ju Elvisu dostavili leta 1968 na Beverly Hillsu.
Ceausescujevo imetje ponovno na dražbi
25. 09. 1999 10.32
Od 4. do 8. oktobra bo ponovno na dražbi imetje, ki je pripadalo nekdanjemu romunskemu komunističnemu diktatorju Nicolaeju Ceausescuju in njegovi soprogi Eleni. Na prodaj bo kakih 850 predmetov, ki jih ni nihče kupil na dražbi sredi avgusta. Med temi so trije avtomobili - hillman, ki ga je romunskemu diktatorju podaril iranski šah leta 1974, volkswagen in mercedes. Na prodaj so tudi kosi pohištva, preproge in umetnine.
Razstava afriške umetnosti v Berlinu
24. 09. 1999 19.24
V Etnološkem muzeju v Berlinu so odprli posebno razstavo afriške umetnosti.
Bronasta doba na ogled v pariškem Grand Palais
22. 09. 1999 15.51
Svet Evrope bo 28. septembra 1999 v pariški Narodni galeriji Grand Palais začel še eno umetniško razstavo o ''bogovih in herojih bronaste dobe: Evropa v času Uliksa''. Približno 200 razstavnih predmetov, ki so jih prispevali muzeji iz 23 evropskih dežel, bo oživilo eno najpomembnejših obdobij antične evropske zgodovine, v kateri je od gorovja Ural do Atlantika in od Skandinavije do Sredozemlja nastala oblika kulturne enotnosti. Na razstavi bodo znameniti predmeti te slavne evropske dobe, na primer slavna Charlot of the Sun iz danskega mesta Trundholm ter kultni vozovi iz srednje Evrope in Sredozemlja. Najdbe zlata iz kraljevih grobov v Mikenah bodo razstavljene poleg zlate posode, odkrite v severni Evropi. Ogledati si bo mogoče tudi nenavadna ''zlata pokrivala'', ki so jih nosile elitne enote iz francoskega Avantona in nemškega Schifferstadta. Obiskovalci bodo med razstavo lahko prisluhnili homerskim legendam, ki bodo ponazarjale pomembnost bronaste dobe pri nastajanju Evrope. Razstava predstavlja vrh kampanje Sveta Evrope o bronasti dobi. Po tem, ko je bila na ogled v Koebenhavn, Bonnu in sedaj v Parizu, kjer se bo nadaljevala do 19. januarja 2000, se bo preselila v Narodni arheološki muzej v Atenah. Od leta 1954 je Svet Evrope priredil že 26 umetnostnih razstav, od katerih jih je bilo pet v Parizu. Med 41 državami članicami Sveta Evrope je tudi Slovenija.
Zakladi slovenskih cerkva v Narodni galeriji
16. 09. 1999 13.27
V Narodni galeriji v Ljubljani bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan danes ob 18. uri kot uvod v novo razstavno sezono odprl reprezentativno razstavo Zakladi slovenskih cerkva - zlatarska umetnost in obrt. O razstavi bo spregovorila njena avtorica Marjetica Simoniti, slavnostni nagovor pa bo imel ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Razstava s 194 eksponati bo na ogled do 19. decembra. Z deli zlatarjev in pasarjev iz Ljubljane, Maribora in Celja ter mojstrov zlatarske obrti iz drugih evropskih središč je Narodna galerija postavila na ogled izpovedno najbolj značilna ali po mojstrstvu izdelave najbolj dognana zlatarska dela, ki so se ohranila na Slovenskem v razponu od 13. stoletja do 30. let 20. stoletja.
Zakladi slovenskih cerkva v Narodni galeriji
14. 09. 1999 17.53
Od 16. septembra do 19. decembra bo v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled razstava Zakladi slovenskih cerkva, s podnaslovom Zlatarska umetnost in obrt. Za razstavo so izbrali 194 eksponatov, s katerimi želijo prikazati tista izpovedno najbolj značilna ali po mojstrstvu izdelave najbolj dognana zlatarska dela, ki so se ohranila na Slovenskem v razponu od 13. stoletja do 30-ih let 20. stoletja. Gre za dela zlatarjev in pasarjev, ki so ustvarjali v Ljubljani, Mariboru in Celju, ter dela mojstrov zlatarske obrti iz drugih evropskih središč, kot so Augsburg, Fulda, Straubing, Nuernberg, Einsideln, Dunaj, Gradec, Benetke, Rim in Pariz. Ob razstavi je izšla monografija s katalogom del. Avtorica razstave je Marjetica Simoniti. Z gradivom, zbranim iz vse Slovenije, bo predstavljena umetnost oblikovanja in krašenja s srebrom in zlatom kot posebno področje zlatarske obrti, ki se je posvečalo izdelavi nevsakdanjih predmetov, namenjenih cerkvenemu obrednemu bogoslužju. Zlatarski izdelki za sakralno rabo so po materialu dragocen, po rabi poseben, po likovni govorici pa nepogrešljiv del umetniškega oblikovanja.
Zakladi slovenskih cerkva v Narodni galeriji
11. 09. 1999 12.18
Od 16. septembra do 19. decembra bo v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled razstava Zakladi slovenskih cerkva. Za razstavo so izbrali 194 eksponatov, s katerimi želijo prikazati tista izpovedno najbolj značilna ali po mojstrstvu izdelave najbolj dognana zlatarska dela, ki so se ohranila na Slovenskem v razponu od 13. stoletja do 30-ih let 20. stoletja. Gre za dela zlatarjev in pasarjev, ki so ustvarjali v Ljubljani, Mariboru in Celju, ter dela mojstrov zlatarske obrti iz drugih evropskih središč, kot so Augsburg, Fulda, Straubing, Nuernberg, Einsideln, Dunaj, Gradec, Benetke, Rim in Pariz. Ob razstavi je izšla monografija s katalogom del. Avtorica razstave je Marjetica Simoniti.
Prodaja ponarejenih starin
05. 09. 1999 07.43
Londonska dražbena hiša Sotheby's naj bi po trditvah britanskega časnika The Sunady Times prodajala ponarejene umetnine. Časnik piše, da naj bi hiša v zadnjih desetih letih večkrat prodajala ponarejene starine, med drugim štiri stole iz obdobja kralja Jurija prodane za dva milijona dolarjev in par svečnikov prodanih za 70.400 dolarjev, da gre za ponaredke, pa so odkrili londonski prodajalci starin.
Sklepni dan festivala Kunigunda
04. 09. 1999 17.39
Popoldansko dogajanje v središču Velenja bodo popestrili dogodki v okviru zadnjega dne festivala mladih kultur: modna revija, dražba umetniških predmetov, nastop uličnega gledališča Torpedo, lutkovna predstava, performance ljubljanske dvojice Eclipse ter branje enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov Daneta Zajca. Festival, ki z naslovom Kunigunda '99 od 28. avgusta poteka v Velenju, se bo zvečer sklenil z velikim koncertom; v rdeči dvorani bodo nastopile štiri skupine, Dicky B. Hardy, Res Nullius, We (Norveška), in kot zadnji še Masters of Reality, ''ta čas najboljša težkorockovska skupina na svetu,'' opozarjajo prireditelji.