predor
Grelec sprožil katastrofo
07. 09. 2001 00.00
Vodstvo zobate železnice v Kaprunu je zavrnilo krivdo za nesrečo, v kateri je lani življenje izgubilo 155 ljudi. Poudarili so, da niso odgovorni za vgradnjo grelnika, ki je povzročil požar.
V Angliji aretirali Slovenca
30. 08. 2001 00.00
V Veliki Britaniji so aretirali dva slovenska in dva britanska državljana in jim zasegli veliko količino heroina.
Nesreča v predoru Lainberg
31. 08. 2001 00.00
V predoru Lainberg na Zgornjem Avstrijskem je prišlo do hudega čelnega trčenja, v katerem sta po prvih podatkih umrli dve osebi, ena oseba je bila huje, ena pa lažje ranjena.
Imigranti preko Rokavska preliva
30. 08. 2001 00.00
V predoru pod Rokavskim prelivom so v noči na četrtek prijeli 40 nezakonitih priseljencev, ki so poskušali priti peš iz Francije v Veliko Britanijo.
Prometna nesreča v Turčiji
23. 08. 2001 00.00
Na avtocesti v Erzurumu na vzhodu Turčije je v hudi prometni nesreči umrlo 14 ljudi, 26 pa je ranjenih.
Huda nesreča na turski avtocesti
10. 07. 2001 00.00
Na turski avtocesti je davi v predoru pred avstrijskim krajem Lungau prišlo do hude prometne nesreče, zaradi katere so morali predor povsem zapreti za promet, poroča lokalna policija. Po prvih informacijah naj bi nek osebni avtomobil čelno trčil v tovornjak, v nesreči pa naj bi bili dve osebi huje ranjeni. Po trčenju je tovornjak zajel požar, vendar pa so požar uspeli hitro pogasiti. Predor so danes dopoldan ponovno odprli za promet.
Gradnja avtocest se bo upočasnila
21. 06. 2001 00.00
Vlada je sprejela program razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2001, ki na večini odsekov ali etap predvideva drugačno letno porabo od predvidene v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Ker so skupni viri bencinskega tolarja, cestnin in kreditov predvideni v višini zgolj 74 milijard tolarjev, kar je 47 odstotkov predvidenih virov v nacionalnem programu, je v letu 2001 predviden manjši obseg gradnje avtocestnih odsekov, in sicer v vrednosti 52,6 milijarde tolarjev. Po oceni Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji bi bilo možno letos pri gradnji avtocest izvesti dela na novih investicijah v obsegu 76 milijarde tolarjev, vendar pa bi takšen obseg del zahteval sredstva bencinskega tolarja v višini med 45 in 50 milijard tolarjev.
SCT bo gradil predor v Črni gori
15. 06. 2001 00.00
Direkcija za avtoceste Črne gore in SCT iz Ljubljane sta podpisali pogodbo o gradnji cestnega predora skozi planino Sozina. Gradnja se bo začela najkasneje v mesecu dni in bo končana v 30 mesecih. Vrednost del, ki jih bo opravil SCT bo 34,7 milijona nemških mark. Projekt gradnje predora Sozina je sicer trenutno največja črnogorska naložba v infrastrukturo.
Nesreča na turski avtocesti
12. 04. 2001 00.00
V hudi prometni nesreči, ki se je nekaj po deseti uri zgodila v predoru na turski avtocesti pri avstrijskem kraju Pongau, sta umrli dve osebi, najmanj enajst je ranjenih. Nesreča se je zgodila v 800 metrov dolgem predoru Helbersberg. Tovornjak se je najprej zaletel v osebni avto, nato pa je vanj trčilo še več vozil. Predor so zaradi nesreče zaprli, pred njim pa je nastala 20 kilometrov dolga kolona vozil.
Nesrečo povzročil cigaretni ogorek
23. 03. 2001 00.00
Požar v predoru pod Mont Blancom, v katerem je pred dvema letoma umrlo 39 ljudi, je povzročil malomarno odvržen cigaretni ogorek, so sporočili preiskovalci požara. V 1000 strani dolgem poročilu piše, da je odvrženi ogorek zašel v zračni filter tovornjaka, kjer se je vnel.
Američani vohunili zaman
05. 03. 2001 00.00
Ameriški mediji poročajo, da je njihova vlada v 80. letih prejšnjega stoletja kopala predor pod sovjetskim veleposlaništvom v Washingtonu, da bi prisluškovala zaupnim pogovorom, oziroma vohunila za sovražnikom iz hladne vojne. Medtem ko so delavci rili pod sovjetsko ambasado, je administracija Ronalda Reagana izražala zgražanje in jezo nad razkritjem prisluškovalnih naprav v ameriški ambasadi v Moskvi. Novica o kopanju predora je prišla na dan v zvezi z zadnjo vohunsko afero, ko so zaradi suma, da je Rusom izdajal ameriške načrte, aretirali dolgoletnega agenta FBI Roberta Phillipa Hanssena. Več sto milijonov dolarjev porabljenih za ameriški projekt in spremljevalne dejavnosti pa je tako šlo v nič, saj se je Sovjetska zveza primerno zavarovala in prisluškujočim agentom "prodajala toplo vodo".
Promet skozi Eurotunel začasno ustavili
03. 03. 2001 01.06
Promet z vlaki Eurostar v smeri proti Londonu, Parizu in Bruslju so danes začasno ustavili, potem ko so ob železniški progi odkrili več kot deset nezakonitih priseljencev, med katerimi so bili trije ranjeni, je sporočila britanska policija. Policija je priseljence našla ob progi blizu kraja Folkestone. V Veliko Britanijo naj bi prišli ilegalno s tovornim vlakom.
Peti koridor po kompromisnem predlogu
23. 02. 2001 00.00
Minister za promet Jakob Presečnik in italijanski minister za promet in pomorstvo Pier Luigi Bersani sta danes v Trstu podpisala dogovor, ki določa okviren potek trase železniške hitre proge za velike hitrosti in zmogljivosti Benetke-Trst-Ljubljana in njeno gradnjo do leta 2015. Po šestih letih razhajajočih slovenskih in italijanskih mnenj o poteku železniške povezave Slovenije z Italijo v sklopu petega transportnega koridorja so strokovne službe obeh ministrstev za promet in železniških družb v dobrem mesecu oblikovale kompromisen predlog t.i. varianto M, ki določa priključitev trase med Ljubljano in Trstom na polovici drugega železniškega tira Koper-Divača. Ministra sta poudarila, da je v načrtih upoštevana tudi priključitev Goriške na hitro progo.
NLB načrtuje predor na tuji trg
19. 02. 2001 00.00
Nova Ljubljanska banka (NLB) po dobrih poslovnih rezultatih v preteklem letu letos načrtuje proces združevanja z bankami hčerami, začetek privatizacije banke in krepitev prisotnosti na trgih Srednje Evrope ter nadaljnjo specializacijo ponudbe za posebne skupine strank - privatno bančništvo. Postopek pripajanja v prvi fazi predvideva pripojitev Banke Velenje, Dolenjske banke in Pomurske banke v prvi polovici leta, najkasneje do 30. junija 2002 naj bi pripojili še Banko Domžale, Banko Zasavje in Koroško banko, tretja faza pa predvideva pripojitev Banke Celje in še vedno aktualno povezavo z Banko Koper, za katero se resneje zanimata še dve tuji banki. Banka načrtuje tudi prodor na tuje trge, kjer na bi do leta 2005 ustvarila že 40 odstotkov svoje bilančne vsote. Svoje aktivnosti namerava okrepiti predvsem v državah Srednje Evrope, s katerimi slovensko gospodarstvo največ sodeluje.
Avtovlak skozi bohinjski predor ne vozi
08. 01. 2001 00.00
Zaradi obilnih padavin in vode v predoru, ki povezuje Bohinjsko Bistrico in Podbrdo, je začasno ustavljen prevoz osebnih avtomobilov z avtovlakom, potniški promet pa poteka nemoteno, so sporočili iz Slovenskih železnic.
Odprli najdaljši podvodni predor
30. 12. 2000 00.00
S povorko so na zahodni obali Norveške nedavno odprli za promet najdaljši podvodni predor v Evropi, je pisal norveški časnik Bergens-Tidende. 7.860 metrov dolgi predor pod kanalom Boemlafjord povezuje otok Stord s celino, gradnja predora pa je stala približno 215 milijonov evrov. Zaradi odprtja predora so ukinili trajektno povezavo otoka s celino. Pred mesecem dni so na Norveškem odprli najdaljši cestni predor na svetu. 24,5 kilometra dolgi predor je del avtocestnega odseka med norveško prestolnico Oslo in pristaniškim mestom Bergen.
Znova odprli smučišče Kaprun
07. 12. 2000 00.00
Mesec dni po tragični nesreči zobate železnice, v kateri je umrlo 155 ljudi, so danes znova odprli avstrijsko smučarsko središče Kaprun, so sporočili z avstrijskega turističnega urada. Smučarje od 7. ure zjutraj na ledenik Kitzsteinhorn vozi žičnica, medtem ko je železniški predor, v katerem se je zgodila nesreča, še vedno zaprt, saj je neuporaben, v njem pa še vedno potekajo tudi preiskave vzroka nesreče. Smučišče so ponovno odprli dan po tem, ko so starši žrtev najhujše povojne nesreče v Avstriji ustanovili društvo za zašito svojih interesov. Starši zahtevajo več informacij o vzrokih nesreče. Oče ene od žrtev nesreče je pojasnil, da starši zdaj, ko mediji katastrofi ne posvečajo več pozornosti, nimajo nikakršnih informacij o poteku preiskave.
Mednarodni simpozij o Prešernu
30. 11. 2000 00.00
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik je danes v prostorih SAZU odprl dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren - kultura - Evropa, na katerem številni domači in tuji strokovnjaki predstavljajo Prešerna iz različnih optik, predvsem pa ga skušali vpeti v naš čas, kot sodobnika. Akademik France Bernik je v nagovoru spomnil, da je kultura proces, ki se odvija postopoma, vsako novo obdobje je vedno še bolj novo. Začetke slovenske kulture nedvomno zaznamujejo Brižinski spomeniki, ki so začrtali slovensko tradicijo, nadalje nikakor ne moremo mimo Trubarja in prve slovenske knjige, genialni predor k moderni slovenski kulturi pa je uspel prav Prešernu. Danes Prešerna beremo in razumemo drugače, saj je v ozadju samostojna država, čas demokratizacije. Prešeren je velik klasik, a vendar je tudi velik sodobnik, je še povedal Bernik.
Identificirali žrtve nesreče v Kaprunu
29. 11. 2000 00.00
Dva tedna in pol po katastrofi zobate žičnice v predoru pod avstrijskim ledenikom Kitzsteinhornom nad Kaprunom so v Salzburgu strokovnjaki sodne medicine dokončno identificirali vseh 155 žrtev požara. Vzroki tragedije še vedno ostajajo nepojasnjeni, zato svojci žrtev še vedno niso upravičeni do odškodnin. V avstrijski družbi Kaprun AG, ki upravlja s kaprunskimi žičnicami, pa so zagotovili, da bodo do božiča svojcem izplačali skupno 50 milijonov šilingov (764 milijonov SIT) za povračilo stroškov prevoza, pogreba in vzdrževanja.
Odprli najdaljši cestni predor na svetu
27. 11. 2000 00.00
Norveški kralj Harald V. je danes slovesno odprl najdaljši cestni predor na svetu Laerdal na zahodu države. Toda za 50 potnikov avtobusa dan ni bil slovesen, saj so na poti skozi 24,5 kilometra dolg predor doživeli manjšo nezgodo. Avtobus je namreč zaradi napake na prezračevalnem sistemu zajel požar. V nesreči ni bil nihče ranjen in potniki so po ponovnem pregledu avtobusa pot nadaljevali.
Poljska nagrada za AGRFT
18. 11. 2000 00.00
Na sedmem mednarodnem festivalu filmskih in televizijskih šol Mediaschool 2000 v Lodzu na Poljskem je v močni konkurenci programov iz številnih uglednih filmskih šol nagrado za najboljši program prejela slovenska Akademija za gledališče, radio, film in TV (AGRFT). Program so sestavljali dokumentarni film Dražena Štaderja V tranzitu, igrani film Hanne A. W. Slak Predor in kratka TV drama Boštjana Mašere Še dobro. Na 7. mednarodnem filmskem festivalu Etiuda 2000, ki se je odvijal v Krakowu, pa je igrani film študentke AGRFT Urške Kos z naslovom Rop stoletja prejel nagrado občinstva za najboljši film.
Sneženje povzročilo kaos
17. 11. 2000 00.00
Močno sneženje v švicarskih Alpah je danes povzročilo kaotične razmere, švicarske oblasti pa so že
Reševalci iščejo še zadnja trupla
15. 11. 2000 00.00
Reševalci upajo, da bodo iz predora zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri avstrijskem Kaprunu danes uspeli potegniti še zadnja trupla žrtev sobotne tragedije, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi. Do sinoči so reševalci našli 128 trupel, ki so jih s helikopterjem prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu. Preiskava o vzrokih nesreče pa naj bi trajala še več tednov.
Vzroki nesreče pri Kaprunu
14. 11. 2000 00.00
Po prvih ugotovitvah strokovnjakov naj bi požar na gorski železnici v predoru pod ledenikom Kitzsteinhorn blizu avstrijskega Kapruna povzročila tehnična napaka, do katere naj bi prišlo še pred vstopom vlaka v predor. Kot je danes v Kaprunu dejal vodja kriminalističnih tehnikov Christian Tisch, so na tirnicah odkrili sledi neke snovi, za katero domnevajo, da je mazivno sredstvo, kar pa morajo potrditi še kemične analize. Po Tischevih besedah so mazivna sredstva običajno vnetljiva. V sobotni nesreči vlaka naj bi po po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi, pri čemer štirih žrtev še vedno niso identificirali. Tisch je še dejal, da naj bi voznik ponesrečenega vlaka vendarle odprl vrata, tako da je precej smučarjev lahko izstopilo iz vlaka, vendar se očitno večini ni uspelo rešiti. Medtem se reševanje trupel iz predora nadaljuje, pri čemer sodeluje približno 100 pripadnikov avstrijske vojske. Močni vetrovi pa otežujejo reševanje s helikopterjem. Reševalcem naj bi po najnovejših podatkih doslej uspelo iz predora rešiti posmrtne ostanke 90 žrtev. 
Težave pri iskanju trupel
14. 11. 2000 00.00
Število žrtev tragične nesreče, ki se je zgodila v soboto zjutraj na avstrijskem ledeniku Kitzsteinhorn blizu vasi Kaprun, se iz dneva v dan spreminja. Po zadnjih podatkih je v predoru umrlo 156 ljudi, najverjetneje pa so med žrtvami še štirje smučarji. Reševalci so do zdaj iz predora prinesli posmrtne ostanke 128-ih ponesrečencev. Vse pa so tudi že prepeljali na sodnomedicinski inštitut v Salzburgu.
Reševanje je izredno oteženo
13. 11. 2000 00.00
Reševalci so doslej iz predora pod Kitzsteinhornom v Kaprunu, kjer je v soboto v požaru, ki je zajel smučarski vlak, po uradnih podatkih umrlo najmanj 159 ljudi, med njimi tudi štirje Slovenci, v stranski jašek potegnili prvih 31 trupel umrlih smučarjev, ki naj bi jih še danes prepeljali iz predora, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Gerhard Huber, vodja reševalcev na Solnograškem. Poudaril je še, da je reševanje izredno oteženo, saj so trupla komajda razpoznavna.
Naporno delo za reševalce
13. 11. 2000 00.00
66 trupel ponesrečenih smučarjev in deskarjev, ki so pred dvema dnevoma tragično preminuli v nesreči vlaka na avstrijskem ledeniku pri Kaprunu, so danes že prepeljali v Salzburg. Iskanje trupel bo trajalo še kar nekaj časa, delo je namreč izredno naporno in nevarno. Po dosedanjih podatkih je žrtev 159, med njimi štirje Slovenci. Ni izključeno, da je mrtvih še več.
V Kaprunu prekinili reševalna dela
12. 11. 2000 00.00
Avstrijski
Med žrtvami tudi Slovenci
12. 11. 2000 00.00
V sobotni tragični nesreči zobate žičnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu so po najnovejših podatkih z 90-odstotno gotovostjo identificirali 155 smrtnih žrtev. Med njimi sta dva Slovenca in Hrvat, 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev ter osem državljanov ZDA, narodnosti 33 žrtev pa še niso ugotovili. Izvedenec z inštituta za sodno medicino v Hamburgu Klaus Pueschel je menil, da bodo večino žrtev lahko identificirali z analizo dednega zapisa in krvne skupine, saj pri visokih temperaturah identitete ni več mogoče ugotavljati s pomočjo oblačil, nakita ali zobovja.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.