predsedniške volitve
Tudi SNS za interpelacijo
13. 09. 2001 00.00
Trije poslanci Slovenske nacionalne stranke: Sašo Peče, Bodgan Barovič in Sonja Areh Lavrič, so napovedali, da bodo podprli interpelacijo proti ministru Janezu Kopaču, če bo do nje prišlo.
Je čas za spremembe?
31. 08. 2001 00.00
Na Brdu pri Kranju se je sestalo vodstvo LDS-a. Predsednik stranke in premier Janez Drnovšek je po srečanju v posebnem pogovoru za POP TV napovedal možnost sprememb v koaliciji.
Hatami blizu zmagi
09. 06. 2001 00.00
Dosedanji iranski predsednik Mohamed Hatami lahko na predsedniških volitvah v Iranu pričakuje visoko zmago. Po podatkih, ki jih je davi objavila iranska tiskovna agencija IRNA, naj bi Hatami po preštetih glasovih v najmanj šestih pokrajinah na severovzhodu in jugovzhodu države dobil med 75 in 95 odstotki glasov volilcev. Njegov glavni tekmec, konservativec Ahmad Tavakoli, naj bi po teh podatkih dobil 13 odstotkov glasov.
V Peruju zmagal Toledo
04. 06. 2001 00.00
Na včerajšnjih predsedniških volitvah v Peruju je zmagal 55-letni ekonomist Alejandro Toledo. Po preštetih 70 odstotkih glasov je Toledo dobil 51,58 odstotkov, njegov nasprotnik, socialdemokrat in nekdanji predsednik Alan Garcia pa 48,42 odstotka. Toledo bo nasledil kontroverznega Alberta Fujimorija, ki so ga odstavili novembra lani, pet mesecem za tem, ko je na volitev uspel dobiti še tretji predsedniški mandat. V prvem krogu volitev, 8. aprila, je Toledo zbral 36,51 odstotka, Garcia pa 25,78 odstotka. Toledo bo tako prvi perujski predsednik indijanskega porekla. Lani je Toledo izgubil predsedniške volitve proti Albertu Fujimoriju, ki je tedaj že tretjič zaporedoma postal predsednik. Po tem pa je zaradi obtožb o poneverbi volitev odstopil in celo pobegnil iz države. Po Toledovem mnenju je prav regularnost letošnjih volitev razlog za njegovo zmago. Njegov dvainpetdesetletni nasprotnik Alan Garcia je bil perujski predsednik med leti 1985 in 1990, ko je bila država v veliki ekonomski krizi. Tako kot Toledo je tudi Garcia v predvolilnem nastopanju obljubljal višje plače, nova delovna mesta in več demokracije. Tesni rezultat je bolj posledica apatičnosti volilcev, za katere so to že četrte volitve v zadnjih štirinajstih mesecih. Aprila je Toledo zmagal v prvem krogu volitev, vendar tedaj ni uspel doseči praga 50 odstotkov glasov. Po Fujimorijevem pobegu je v Peruju vrši dolžnosti začasnega predsednika Valentin Paniagua, starejši diplomat, ki po nekaterih javnomnenjskih raziskavah kotira višje kot katerikoli od dveh kandidatov.
Kdo bo nasledil Fujimorija?
08. 04. 2001 00.00
V Peruju so se danes začele predčasne predsedniške in parlamentarne volitve, na katerih bo 15 milijonov volilcev izbiralo naslednika nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija in 120 članov parlamenta. Za mesto perujskega predsednika se poteguje osem kandidatov. Gre že za druge predsedniške volitve v Peruju v zadnjem letu, saj je nekdanji predsednik Fujimori, ki je bil izvoljen na volitvah 20. novembra lani, pobegnil na Japonsko.
Predsedniške volitve v Moldaviji
04. 04. 2001 00.00
V Moldaviji parlament voli novega predsednika države, za katerega se potegujejo trije kandidati: predsednik vladajoče Komunistične stranke Vladimir Voronin, član iste stranke Valerijan Cristea ter vodja desnosredinskega zavezništva in sedanji premier Dumitru Braghis. Za zmago je potrebna najmanj dvotretjinska podpora poslancev 101-članskega parlamenta.
V Ugandi volijo predsednika
12. 03. 2001 00.00
V vzhodnoafriški državi Uganda so se davi začele predsedniške volitve, ki so jih zaradi organizacijskih težav preložili za pet dni. Za položaj prvega moža v državi se poleg sedanjega predsednika Yowerija Kagute Musevenija poteguje še pet kandidatov, od katerih največ možnosti pripisujejo Musevenijevemu nekdanjemu hišnemu zdravniku in političnemu sopotniku, polkovniku Kizzi Besigyeju.
Estrada ne želi odstopiti
19. 01. 2001 00.00
Filipinski predsednik Joseph Estrada ne bo odstopil in ne bo zapustil Filipinov, čeprav sta mu vojska in vlada odrekli podporo, je danes sporočil Estradin tiskovni predstavnik.
Estrada pozval k nadaljevanju procesa
19. 01. 2001 00.00
Filipinski predsednik Joseph Estrada je danes na filipinski televiziji pozval odvetnike, naj nadaljujejo s procesom o njegovi odstavitvi zaradi korupcijskih obtožb. Dejal je, da je preiskovalcem pripravljen razkriti vsebino njegovih bančnih računov, kar je doslej odločno zavračal, zato so se protesti proti njemu le še bolj razvneli. Filipinski kongres je obenem pozval, naj razpiše izredne predsedniške volitve, na katerih pa sam ne bo nastopil. Kot je poudaril, se zaveda, da je "država razcepljena", vendar pa je treba krizo razrešiti v skladu z ustavo in ne na ulicah ali pa z vojsko, kjer bi protestniki radi na čelo države postavili podpredsednico Glorio Macapagal-Arroyo.
Redni kongres SDS predvidoma v maju
06. 01. 2001 00.00
Svet Socialdemokratske stranke Slovenije je na včerajšnji za javnost zaprti seji analiziral izide jesenskih parlamentarnih volitev ter sprejel dokument, ki vsebuje sklepe v zvezi z aktualnimi razmerami, v katerih se je znašla stranka. Po mnenju sveta SDS je program, ki ga je stranka sprejela na zadnjem kongresu leta 1999 v Portorožu, ustrezen, vendar pa po kongresu niso uspeli uveljaviti večinskega volilnega sistema - slednjega so opredelili kot ključni instrument za uresničevanje programa. Na podlagi te ugotovitve je svet naložil vsem strankinim organom, naj pričnejo s pripravami na sedmi redni kongres stranke, ki naj bi bil po četrtkovi odločitvi izvršilnega odbora SDS maja letos. Kot je po nocojšnji seji dejal predsednik SDS Janez Janša, bodo na kongresu poleg volitev vodstva med drugim sprejemali nekatere dopolnitve programa ter statuta stranke.
Odločitev vrhovnega sodišča znana danes?
08. 12. 2000 00.00
Ameriške predsedniške volitve se mesec dni potem, ko je 100 milijonov volilnih upravičencev 7. novembra oddalo svoj glas za 43. predsednika ZDA, morda bližajo h koncu tudi v zvezni državi Floridi, ki je s svojimi 25 elektorskimi glasovi odločilnega pomena za republikanskega kandidata Georga Busha in kandidata demokratov Ala Gora. Danes naj bi prišlo do odločitve vrhovnega sodišča Floride glede Gorovega izpodbijanja potrjenih izidov, s katerimi je državna sekretarka Katherine Harris 26. novembra s 537 glasovi prednosti za zmagovalca razglasila Busha. Prav tako danes bosta okrožna sodnika v Tallahasseeju Nikki Clark in Terry Lewis podala razsodbi glede tožbe volivcev iz demokratskega tabora zaradi republikanskih poneverjanj prošenj za glasovanje po pošti v okrožjih Seminole in Martin.
Izredno stanje na Slonokoščeni obali
05. 12. 2000 00.00
V spopadih med pripadniki Gibanja republikancev (RDR) in pripadniki oblasti na Slonokoščeni obali je od včeraj umrlo že 30 ljudi. Številne ceste so zaprte, poslovna prestolnica Abidjan pa je ohromljena. Predsednik države Laurent Gbagbo je po televiziji sporočil, da je vojski in policiji ukazal, naj še okrepita svojo navzočnost na ulicah, vsaj do 12. decembra pa bo v državi veljala policijska ura.
Na potezi je vrhovno sodišče ZDA
01. 12. 2000 00.00
Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.
Aristide zmagal na volitvah
30. 11. 2000 00.00
Nekdanji haitski predsednik Jean-Bertrand Aristide je po pričakovanjih zmagal na spornih nedeljskih predsedniških volitvah. Začasni končni izidi kažejo, da je kandidat stranke Družina Lavalas prejel 91,9 odstotka glasov. Predsedniške dolžnosti naj bi prevzel 7. februarja. Haitska opozicija zaradi pomanjkanja zagotovil o demokratičnem poteku volitev ni sodelovala s svojimi kandidati in je pozvala prebivalstvo k bojkotu. Poleg Aristida je za predsednika države kandidiralo šest malo znanih kandidatov, od tega so trije tik pred volitvami umaknili svoje kandidature. Mednarodna skupnost na volitve ni poslala opazovalcev, navzoči so bili le štirje opazovalci iz združenja karibskih držav CARICOM. Podatkov o volilni udeležbi še ni.
Nadaljevanje pravnega dvoboja
28. 11. 2000 00.00
Boj za izbiro naslednjega predsednika ZDA med Demokratsko in Republikansko stranko se je včeraj na floridskih sodiščih nadaljeval brez kakšnih posebnih dobrih ali slabih novic za eno ali drugo stran.
Napeto med volitvami na Haitiju
26. 11. 2000 00.00
Na Haitiju danes v zelo napetem ozračju potekajo predsedniške volitve. Po ocenah poznavalcev ima največ možnosti za zmago Jean-Bertrand Aristide, prvi haitijski predsednik, ki je bil pred desetimi leti izvoljen na svobodnih volitvah. Aristida so strmoglavili z državnim udarom leta 1991, oblast pa je ponovno prevzel po ameriškem vojaškem posredovanju leta 1994, ker pa ustava ne omogoča dveh zaporednih mandatov je dve leti zatem odstopil.
Fujimori je odstopil
21. 11. 2000 00.00
Perujski drugi podpredsednik Ricardo Marquez je po odstopu predsednika države Alberta Fujimorija tudi sam ponudil odstop. S tem ni več na razpolago za vršilca dolžnosti predsednika. To dolžnost bi sicer lahko opravljal do aprila, ko naj bi bile volitve. Marquez je na novinarski konferenci pojasnil, da zaradi pritiskov različnih strani ne more zagotoviti stabilnosti države. Prvi podpredsednik države Francisco Tudela je izrazil pripravljenost prevzeti predsedniške dolžnosti, če bo kongres to odobril. Perujska opozicija je že sporočila, da Tudela ni sprejemljiv kandidat, ker naj bi bil preveč blizu Fujimoriju.
Danes predsedniške volitve v ZDA
06. 11. 2000 00.00
Kot kažejo zadnje raziskave javnega mnenja ima Bush, kljub novici o vožnji v pijanem stanju pred 24 leti, še vedno minimalno prednost. Volitev se po javnomnenjskih raziskavah namerava udeležiti le slaba polovica volilnih upravičencev. Vendar so Republikanci letos izredno razpoloženi vsaj posredno premagati osovraženega Billa Clintona in pričakovati je, da se bodo v želji po osvojitvi Bele hiše vsuli na volišča. Demokratov je sicer več, vendar jih njihov zastavonoša ni tako navdušil, kar dokazuje tudi soliden odstotek javnomnenjske podpore za kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja. Strankarska disciplina pri demokratih prav tako ni kaj prida, saj so Goru njegovi privrženci naredili več škode kor koristi, ko so tri dni pred volitvami spravili v javnost novico o Bushevi aretaciji leta 1976 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Javnost je tako kot med afero Monica Lewinsky hitro spoznala, da gre za kalno vodo in sodeč po anketah ni nasedla predvsem TV medijem, ki so novico pograbili in začeli glodati kot sestradan pes. Ankete kažejo, da objava vesti ne bo vplivala na spremembo mnenja o Bushu kot kandidatu, oziroma če bo, bo vsaj toliko vplivala tudi na slabše mnenje o demokratih, ki so novico šele sedaj spravili v javnost.
Ponovljene volitve na Zanzibarju
05. 11. 2000 00.00
Na tanzanijskem otoku Zanzibar, ki ima delno avtonomijo, danes ponavljajo predsedniške in parlamentarne volitve v 16 od skupno 50 volilnih okrožij, v katerih je v prvem krogu volitev 29. oktobra prišlo do nepravilnosti. Volitve za zdaj potekajo mirno. Opozicijska Združena državljanska fronta je zahtevala razveljavitev volitev minuli konec tedna in razpis novih, vendar je vladajoča stranka Chama Cha Mupinduzi te zahteve zavrnila, zato opozicija današnje volitve na Zanzibarju bojkotira.
V torek volitve v ZDA
04. 11. 2000 00.00
Ameriški volivci bodo v torek, 7. novembra, odšli na volišča, kjer bodo oddali glasove za enega od 16 predsedniških kandidatov, volili pa bodo tudi 34 od skupno 100 zveznih senatorjev in vseh 435 članov predstavniškega doma zveznega kongresa. V ospredju zanimanja ostaja boj za položaj 43. predsednika ZDA, pri čemer ostajata edina kandidata z možnostmi za zmago republikanec George Bush mlajši in demokrat Al Gore.
Politolog Lichtman o volitvah v ZDA
02. 11. 2000 00.00
Ameriški univerzitetni politolog Allan Lichtman je povedal, da je precej verjetno, da bodo predsedniške volitve v ZDA v znamenju izrazitega neravnotežja med številom zveznih držav v katerih bo zmagal predsedniški kandidat in končnim izidom. Tako lahko republikanski kandidat George W. Bush kljub zmagi v več kot 30 zveznih državah izgubi. Do tega bi lahko prišlo zaradi relativno velike moči demokratskega kandidata Ala Gora v bolj najbolj naseljenih zveznih državah.
Hillary Clinton ohranja prednost
29. 10. 2000 00.00
Kandidatka Demokratske stranke za sedež v ameriškem zveznem senatu, prva dama ZDA Hillary Clinton, ohranja položaj pred njenim nasprotnikom, republikanskim zveznim kongresnikom z Long Islanda Rickijem Lazijem. Zaradi kandidature Hillary Clinton, ki se kot prva predsednikova soproga v zgodovini poteguje za tako visok voljen položaj, dobiva newyorška senatna tekma skoraj toliko nacionalne pozornosti kot predsedniške volitve.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Razkol v DOS
23. 10. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS), ki se skupaj z Draškovićevim Srbskim gibanjem prenove (SPO) pogaja s Socialistično stranko Srbije (SPS) o prehodni srbski vladi, bo vztrajala pri svoji zahtevi, da mora predsednik Srbije Milan Milutinović danes razpisati predčasne parlamentarne volitve. DOS v najnovejšem sporočilu za javnost ni napovedala morebitnih ukrepov v primeru, da SPS ne bo spoštovala nedavno podpisanega sporazuma o volitvah in prehodni vladi, iz štabov posameznih njenih članic pa je že slišati opozorila, da ima SPS vnovič glavno besedo na celotnem političnem prizorišču Srbije. Sopredsedujoči Nove Srbije in župan Čačka Velimir Ilić je v pogovoru za današnji Glas javnosti zagrozil s pohodom milijona ljudi na Beograd in vnovično blokado celotne Srbije, če bodo socialisti še naprej zavirali pogajanja o prehodni vladi in volitvah. Poleg tega je obdolžil posameznike v DOS, da so si prigrabili vsa pooblastila, kar naj bi veljalo zlasti za predsednika Demokratske stranke Zorana 195144inđiča. "On odloča, kdo se bo s kom pogajal, sam odhaja na pogajanja in se o tem z nikomur ne posvetuje. V DOS se je izoblikovalo nekakšno krilo, ki se vztrajno jalovo pogaja s socialisti", je zatrdil Ilić, ki je še napovedal, da bo v DOS načel vprašanje odgovornosti in pooblastil. V Čačku, ki velja za eno najbolj revolucionarnih mest v Srbiji in iz katerega naj bi 5. oktobra prišlo v Beograd največ protestnikov, ki so zavzeli zvezni parlament, se je oglasila tudi skupščina državljanskega parlamenta, ki je DOS in prestolnici sporočila, da bo pozvala ljudstvo, naj nastali položaj reši "hitro in enostavno". Predsednik omenjene skupščine Milan Božović je za ponedeljkov Blic zatrdil, da Srbija v minulih desetih letih ni imela dobre ne opozicije in ne pozicije. "Če bi imeli zedinjeno opozicijo, bi lahko vse tisto, kar je dosegla 5. oktobra, končala že 1990. Toda režim je žal vedno imel v njej svojo rezervno stranko. Bojim se, da je tudi v DOS taka stranka z ljudmi, ki namerno odlašajo s korenitimi demokratičnimi spremembami." Vse bolj glasne so tudi zahteve, da bi bilo treba razpisati še predčasne predsedniške volitve v Srbiji, "saj je skrajno nelogično, da na njenem čelu ostane tesni Miloševićev sodelavec Milan Milutinović". Vodja Demokratičnega centra (DC) Dragoljub Mićunović na take zahteve odgovarja, da DOS "spoštuje vrstni red volitev"
Volitve na Slonokoščeni obali
22. 10. 2000 00.00
Na Slonokoščeni obali potekajo predsedniške volitve, na katerih bo 5, 4 milijona volilnih upravičencev izbiralo kandidata, ki bo po decembrskem vojaškem udaru prevzel vodenje države.
Razveljavljene volitve v ZRJ
05. 10. 2000 00.00
Predsedniške volitve v ZRJ, ki so bile 24. septembra, so razveljavljene, nove pa je treba izvesti pred iztekom mandata sedanjega predsednika Slobodana Miloševića 15. julija 2001, je danes v Beogradu sporočil predsednik jugoslovanskega ustavnega sodišča Milutin Srdić.
Več deset tisoč protestnikov v Beogradu
03. 10. 2000 00.00
Pritisk opozicije na jugoslovanskega predsednika Miloševića, naj prizna poraz na volitvah in preda oblast, se stopnjuje. Po vsej Jugoslaviji so taksisti in vozniki tovornjakov organizirali cestne zapore, v
Obe strani trdita, da sta zmagali
25. 09. 2000 00.00
Vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomir Jovanović je sporočil, da je ta opozicijska zveza zmagala na vseh ravneh. V taboru vladajoče SPS-JUL pa prav tako trdijo, da je po doslej preštetih glasovih zmagal njihov predsedniški kandidat Slobodan Milošević.
Navdušenje ob napovedan odstopu Fujimorija
17. 09. 2000 00.00
Perujski predsednik Alberto Fujimori je sinoči zaradi
Policijske akcije proti opoziciji
10. 09. 2000 00.00
Policija v Beogradu je včeraj znova vdrla v prostore opozicijskega gibanja Odpor, ki je kritičen do režima jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta. Sedem oseb v civilu je aktiviste Odpora, ki so bili takrat v prostorih, prisililo, da so se z obrazom obrnili k zidu. Po kratki raciji, med katero so bili nasprotniki režima deležni tudi nekaj udarcev, so policisti znova zapustili prostore. Pred petimi dnevi je policija vdrla v iste prostore Odpora in zasegla vse predvolilne materiale za predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo 24. septembra. Policija naj bi včeraj v vasi Ub na vzhodu Srbije aretirala dva igralca, Gorico Popović in Nikolo Djurička, ki sodelujeta pri neodvisni kampanji, s katero želijo vzpodbuditi prebivalce k udeležbi na volitvah. Kmalu zatem so ju izpustili, a jima zasegli vse materiale. Popovičeva je za agencijo povedala, da jih z razlogi aretacije niso seznanili. V Valjevu in Užicah pa je policija prav tako nekaj ur v priporu zadržala 12 članov Odpora in nekega kandidata opozicije. Na osrednji prireditvi predsedniškega kandidata srbske opozicije Vojislava Koštunice sinoči v Čačku se je zbralo okoli 20.000 ljudi. To je doslej najbolj množično predvolilno zborovanje. Doslej se je na predvolilnih zborovanjih kandidata Srbske radikalne stranke Tomislava Nikolića in kandidata Srbskega gibanja prenove Vojislava Mihailovića v zadnjih desetih dneh zbralo le nekaj sto udeležencev. Po zadnji javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavil Blic, ima Koštunica več možnosti za zmago na jugoslovanskih predsedniških volitvah 24. septembra kot dosedanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević. Na podlagi ankete, ki so jo izvedli konec avgusta, bi za Koštunico glasovalo 45,1 odstotka anketirancev, za sedanjega predsednika Miloševića pa 38,3 odstotka anketirancev. Kandidat Srbske radikalne stranke Tomislav Nikolić bi prejel 10 odstotkov glasov, kandidat Srbskega gibanje prenove Vojislav Mihailović pa 6,6 odstotka.