predsednik Hrvaška
Manolić o pobojih Srbov na Hrvaškem
02. 12. 2000 00.00
Nekdanji vodja hrvaške tajne službe Josip Manolić je kot priča v sodnem procesu proti petim nekdanjim hrvaškim vojakom in oficirjem povedal, da so bili umori več kot 50 hrvaških Srbov v Gospiću organizirani. 16. oktobra 1991 naj bi bilo v tem mestu srečanje, na katerem naj bi se udeleženci dogovorili o "likvidaciji" Srbov, je včeraj v Zagrebu izjavil Manolić, ki je bil kratek čas predsednik hrvaške vlade, pozneje pa tudi vodja urada za državno varnost. Manolić ni povedal imen udeležencev omenjenega sestanka, dejal je le, da so še živi.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Nadaljuje se vrh SEP
25. 11. 2000 00.00
V Budimpešti se nadaljuje vrh predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle. Na plenarnem zasedanju bodo premieri govorili o vprašanjih, ki zadevajo SEP, med drugim o vključevanju članic organizacije v Evropsko unijo in zvezo NATO, Paktu stabilnosti za JV Evropo in krepitvi gospodarskega sodelovanja. V članstvo SEP naj bi sprejeli tudi sprejeli ZRJ. V Budimpešto sta prišla tudi črnogorski predsednik Milo Djukanović in jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
Kacin sprejel Davida Allina
20. 11. 2000 00.00
Nekdanji predsednik odbora DZ za mednarodne odnose, poslanec Jelko Kacin, je danes sprejel namestnika direktorja oddelka za jugovzhodno Evropo na kanadskem zunanjem ministrstvu Davida Allina, pristojnega za Bolgarijo, Romunijo in Slovenijo. Allina je zanimala predvsem slovenska ocena političnih sprememb v državah jugovzhodne Evrope po volitvah, in sicer v BiH, na Hrvaškem in v ZRJ. Zanimalo ga je tudi, kakšna bo nova slovenska vlada glede na napovedano zmanjševanje
Hrvaška zavrača delitev BiH
14. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni Avaz poudaril, da so v zablodi vsi tisti Hrvati iz Bosne in Hercegovine, ki mislijo, da bi na ozemlju BiH lahko ustanovili svojo paradržavo, ki bi se nato nekega dne priključila Hrvaški. Po Mesićevih besedah Zagreb takšnih zamisli ne bo podprl. Mesić je pojasnil, da so takšne pobude v nasprotju z globalnim dogajanjem v Evropi, obenem pa tudi škodijo temeljnim interesom Hrvatov v BiH, tako kot podobne separatistične ideje škodijo interesom bosanskih Srbov. Mesić je vnovič obsodil izvedbo referenduma o oblikovanju hrvaške enitete v BiH, ki ga je na sobotnih splošnih volitvah v tej državi pripravila Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Medtem pa je bosanskohercegovska stranka Nova hrvaška pobuda (NHI) od vodje misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Roberta Barryja zahtevala, naj sprejme "ostre ukrepe" proti organizatorjem omenjenega referenduma, saj ocenjuje, da je ta resno vplival na regularnost glasovanja, obenem pa naj bi šlo tudi za jasno kršitev volilnega molka.
Ustavne spremembe na Hrvaškem
10. 11. 2000 00.00
Hrvaški sabor je pozno sinoči z dvotretjinsko večino sprejel spremembe ustave. Vladna koalicija je s tem izpolnila eno svojih največjih predvolilnih obljub. V spremenjeni ustavi pa ni bilo prostora za Slovence, ki so bili kot manjšina leta 1997 iz nje izbrisani.
ZRJ postala članica OVSE
10. 11. 2000 00.00
ZRJ je danes tudi uradno postala 55. članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odločitev je soglasno sprejelo 54 članic na zasedanju stalnega sveta organizacije. Zastavo nekdanje SFRJ, ki je bila iz OVSE izključena leta 1992 zaradi vojne v BiH, bodo zamenjali z zastavo ZRJ, jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović pa bo govoril na zasedanju stalnega sveta.
Hrvaška ima novo ustavo
10. 11. 2000 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora je pozno sinoči sprejel spremembe hrvaške ustave, s katerimi je obstoječi polpredsedniški sistem spremenil v parlamentarnega. Ustavne spremembe so bile sprejete s 106 glasovi proti 35. Proti spremembi ustave so glasovali samo predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), vse ostale stranke pa so glasovale za. Po novem so dosedanja pooblastila predsednika republike znatno zmanjšana in prenešena na sabor in vlado. Predsednik republike še naprej poveljuje vojski in zastopa Hrvaško v tujini. Spremenjen je tudi naziv hrvaškega parlamenta, ki se po novem imenuje Hrvaški sabor, ne pa več Hrvaški državni sabor. V hrvaški ustavi je prvič uveden pojem regionalne samouprave, pa tudi uredba o enakopravnosti spolov.
195144inđićeva izjava odmeva v Zagrebu
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem odmeva izjava enega od vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zorana 195144inđića, ki je v soboto Zagreb pozval, naj stori "gentlemansko potezo" in polotok Prevlako prepusti Črni gori kot turistično demilitarizirano območje. Hrvaški predsednik Stipe Mesič in zunanji minister Tonino Picula sta poudarila, da vprašanje Prevlake ni ozemeljsko, temveč varnostno vprašanje, saj ozemeljska pripadnost Prevlake Hrvaški ni bila nikoli vprašljiva. Hrvaški predsednik Mesič je za sinočnji osrednji dnevnik hrvaške televizije poudaril, da je Prevlaka varnostno in ne ozemeljsko vprašanje in da v skladu s tem ne sme biti militarizacije tega območja na nobeni strani. Mesič se je zavzel tudi za načelno rešitev tega vprašanja, ki lahko v največji meri prispeva k dobrim odnosom med sosednjima državama. Zunanji minister Tonino Picula, ki se je v Rimu udeležil ministrskega zasedanja Sveta Evrope, pa je za današnji Vjesnik 195144inđićevo izjavo komentiral z besedami, da hrvaška vlada od Beograda pričakuje verodostojnega in uradnega sogovornika, ki bo v duhu sprememb v ZRJ tudi k vprašanju Prevlake pristopil z mnogo več realnosti kot nekdanji Miloševićev režim. "Prav pri vprašanju Prevlake morata predsednik Vojislav Koštunica in jugoslovanska vlada pokazati prekinitev s politiko Slobodana Miloševića," je še dejal Picula za Vjesnik. Picula je še dodal, da bodo o vprašanju Prevlake visoki hrvaški predstavniki govorili tudi na srečanjih z visokimi jugoslovanskimi predstavniki na zagrebškem vrhu 24. novembra. Picula se bo sicer jutri v Cavtatu srečal s črnogorskim zunanjim ministrom Brankom Lukavcem.
Mesić končuje obisk v Nemčiji
27. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić danes končuje svoj prvi obisk v Zvezni republiki Nemčiji. Včeraj sta ga sprejela nemški kolega Johannes Rau in premier Gerhard Schröder, danes pa se je srečal s predsednikom nemškega bundestaga Wolfgangom Thiersejem.
Tuje agencije o ustanovnem zasedanju državnega zbora
27. 10. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so danes poročale, da se je državni zbor po parlamentarnih volitvah 15. oktobra danes sestal na ustanovnem zasedanju. Na volitvah so večino glasov volivcev prejeli politični zavezniki nekdanjega dolgoletnega predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. 90-člansko zakonodajno telo ni izvolilo novega predsednika DZ, ker čaka na izid Drnovškovih pogovorov o novi vladajoči koaliciji. DZ bo dotlej vodil najstarejši poslanec Jože Bernik, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
15 milijonov dolarjev za Tuđmanovo letalo
26. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji odločila, da bo letalo vrste challenger 601 pokojnega predsednika Franje Tuđmana prodala ameriški družbi DDH Aviation za nekaj več kot 15 milijonov ameriških dolarjev. Denar bodo namenili za obnovo Vukovarja. Tuđman je imel dve takšni letali. Drugi challenger 601 uporablja sedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Picula o odnosih s Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Odnosi s Slovenijo in reševanje vseh odprtih vprašanj med državama so med prvimi in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, je danes, ko je govoril o odnosih med sosedami, izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ob tem je poudaril, da imata državi skupne evropske ambicije. V zvezi z odprtimi vprašanji med državama, pa je Picula menil, da se je naprej potrebno lotiti lažjih, nato pa težjih vprašanj. Tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno najprej rešiti vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško, nato pa tudi vprašanje Piranskega zaliva.
Annan upa na napredek glede Prevlake
17. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v svojem zadnjem poročilu o položaju na polotoku Prevlaka izrazil upanje, da bo sprememba oblasti v Beogradu pomagala ponovno oživiti pogajanja o ureditvi ozemeljskega spora med ZR Jugoslavijo in Hrvaško. Slednja je beograjske oblasti že aprila pozvala k petemu krogu pogajanj, a se ta, kljub sprejemu povabila z jugoslovanske strani, še vedno ni začel. Za mir in varnost na polotoku Prevlaka od leta 1992 skrbi opazovalna misija ZN (UNMOP), v kateri je trenutno 27 vojaških opazovalcev. Annan v poročilu ugotavlja, da v zadnjih treh mesecih na območju Prevlake ni prišlo do hujših kršitev režima UNMOP, čeprav so se manjše kršitve kar vrstile. Največja od teh se je zgodila 26. avgusta, ko je na ozemlje pod nadzorom UNMOP brez pooblastila vstopil hrvaški predsednik s svojim spremstvom, preostale kršitve pa so se zgodile v obliki nepooblaščenih vstopov uradnikov in civilistov z ene ali druge strani. Annan je omenil tudi delno oviranje gibanja pripadnikov UNMOP s strani Hrvaške, ki zahteva, da morajo mednarodni opazovalci pred začetkom patruljiranja pisno obvestiti hrvaške organe. Annan pričakuje, da bo Hrvaška prenehala s takšnim početjem in bo članom misije omogočila brezpogojni dostop.
Hrvaška zadovoljna z zmago LDS
16. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in hrvaško zunanje ministrstvo sta danes izrazila zadovoljstvo ob zmagi LDS na parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Mesićeva tiskovna predstavnica je dejala, da je predsednik Mesić zadovoljen ob demokratični izvedbi volitev v Sloveniji in čestita tistim, ki so jih izbrali slovenski državljani.
Hrvaška o volitvah v Sloveniji
13. 10. 2000 00.00
Hrvaška tiskovna agencija Hina je danes obširneje poročala o nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. LDS nekdanjega premiera Janeza Drnovška je, kot piše Hina, največji favorit na nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih bo 1,5 milijona volilcev izbralo 90 poslancev v državni zbor.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Pahor se je sestal z Račanom
10. 10. 2000 00.00
Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor se je danes sestal s hrvaškim premierom in predsednikom Socialdemokratske stranke (SDP) Ivico Račanom.
Beograd naj izroči vojne zločince
10. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić si želi, da bi novi jugoslovanski voditelji izročili vojne zločince iz vrst režima Slobodana Miloševića. "ZRJ ne more pobegniti pred odgovornostjo za zločine, ki so jih zagrešili pripadniki jugoslovanske vojske, srbskih paravojaških skupin oziroma nekateri njeni državljani," je v sporočilu za javnost opozoril Mesić.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
Bajuk na vrhu trilaterale v Budimpešti
13. 09. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk se bo danes v Godollu pri Budimpešti udeležil enodnevnega srečanja trilaterale s kolegoma iz Madžarske in Italije, Viktorjem Orbanom in Giulianom Amatom, pridružil pa se jim bo tudi hrvaški premier Ivica Račan, saj naj bi se v Budimpešti tristranska naveza razširila v štirilateralo. Pred začetkom vrha se je premier zjutraj srečal z gostiteljem, madžarskim kolegom Orbanom.
Haider upa na skorajšnjo normalizacijo odnosov z EU
12. 09. 2000 00.00
Koroški deželni glavar in nekdanji predsednik avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Jörg Haider je v ponedeljek v Zagrebu ocenil, da se napetosti med EU in Avstrijo počasi zmanjšujejo, ob tem pa je izrazil upanje, da naj bi kmalu odpravili sankcije proti Avstriji.
Grožnje hrvaškemu predsedniku Mesiću
02. 09. 2000 00.00
Hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću je neka doslej neznana skrajna skupina, imenovana Hrvaška revolucionarna bratovščina, zagrozila z bombnim napadom. Grozilni faks naj bi v urad predsednika prispel minuli teden, le dan po atentatu na pričo haaškega sodišča Milana Levarja, ki je razkril hrvaške vojne zločine in obtoževal visoke hrvaške častnike, da so pripravili številne likvidacije Srbov v Gospiću. Predsednik Mesić sicer velja za odločnega zagovornika hrvaškega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Kučan na sejmu v Gornji Radgoni
26. 08. 2000 00.00
Po ogledu kmetijsko-živilskega sejma je predsednik Kučan v Gornji Radgoni pripravil novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o sejmu in slovenskem kmetijstvu, odgovarjal pa tudi na vprašanja o Avnojskih sklepih in odnosih s Hrvaško. Radgonski sejem vidi predvsem v funkciji informacijsko-izobraževalnega središča, ki omogoča izmenjavo znanj, ki jih sodobna poljedelska in predelovalna stroka ima in ki lahko koristi slovenskemu kmetijstvu, da bi lažje zmoglo skok v prostor Evropske unije. Prepričan je, da bo slovensko kmetijstvo sposobno zdržati konkurenco v EU, vprašanje pa je, če je državna politika, in to ne samo kmetijska, dovolj pripravljena na to visoko postavljeno zahtevo.
Začetek novega obdobja med ZDA in Hrvaško
10. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je danes v Washingtonu sestala s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, premierom Ivico Račanom in zunanjim ministrom Toninom Piculo. Mesić je ob tej priložnosti Albrightovi izročil visoko hrvaško odličje za njen prispevek k demokratičnim spremembam in reševanju krize v Jugovzhodni Evropi. Albrightova je dejala, da pomeni obisk hrvaških predstavnikov začetek novega obdobja v odnosih med ZDA in Hrvaško.
Mesić in Račan na obisku v ZDA
09. 08. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan, ki sta na uradnem obisku v ZDA, sta se včeraj v Washingtonu sestala z ameriškim obrambnim ministrom Williamom Cohenom. Pogovarjali so se o reformi hrvaške vojske in ukrepih za zagotovitev civilnega nadzora nad vojsko, pa tudi o vlogi Zagreba v programu Partnerstva za mir. Washington je ob tej priložnosti napovedal povečanje vojaške pomoči Hrvaški, ki po besedah tiskovnega predstavnika Pentagona Kennetha Bacona trenutno ne dosega niti milijona dolarjev, poleg tega pa Hrvaška od ZDA že leto dni ni dobila nikakršne vojaške pomoči.
Mesić in Račan odpotovala v ZDA
08. 08. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes odpotovala na večdnevni obisk v ZDA. Mesić je pred odhodom poudaril, da je to izjemno pomemben obisk, ker so ZDA največja sila na svetu, s katero ima Hrvaška prijateljske odnose. Kot je še dejal Mesić, bodo poskušali ameriško stran prepričati, da je Hrvaška območje varnosti in da se v to državo splača vlagati.
Drnovšek o odprtih vprašanjih
28. 07. 2000 15.36
Predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in nekdanji premier Janez Drnovšek je v pogovoru za hrvaški tednik Fokus izrazil pričakovanje, da bosta Slovenija in Hrvaška vsa sporna vprašanja rešili leta 2001. ''To bo idealno leto, ker bodo na Hrvaškem politične razmere bolj jasne, v Sloveniji pa bomo imeli stabilno vlado, ki bo imela interes za rešitev problemov,'' je pojasnil Drnovšek. Na vprašanje novinarjev, ali se strinja z nedavno izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča, da državi nimata problemov pri reševanju vprašanj meje, je Drnovšek dejal, da so ti problemi majhni, če se bosta strani dejansko odločili za njihovo rešitev, da pa se že dolgo vlečejo. Ob tem je menil, da glede kopenske meje ni večjih problemov, da pa bi morali najti rešitev za Piranski zaliv.