predsednik ZDA
Ameriška gospodarska rast nižja
25. 05. 2001 00.00
Gospodarska rast v ZDA je bila v prvih treh mesecih letos veliko nižja kot je najprej ocenila ameriška vlada. Ameriško ministrstvo za trgovino je namreč v petek objavilo podatek, da se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v prvih treh mesecih letos na letni ravni povečal za 1,3 odstotka, ameriška vlada pa je ocenila, da je bil gospodarska rast v omenjenem obdobju 2-odstotna. Počasnejša gospodarska rast je predvsem posledica velikega padca podjetniških naložb v računalniško in drugo opremo ter manjša potrošnja. Obseg podjetniških naložb se je v omenjenem obdobju zmanjšal za 2,6 odstotka na letni ravni, vlada pa je ocenila, da so se omenjene naložb zmanjšale za 2,1 odstotka.
ZDA poklonile Cad-Cam opremo
25. 05. 2001 00.00
Združene države Amerike so prek Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) slovenskemu Inštitutu za rehabilitacijo poklonile najsodobnejšo Cad-Cam opremo, ki bo znatno izboljšala in olajšala rehabilitacijo. Gre za trenutno najsodobnejšo opremo v svetu, ki omogoča natančno odvzemanje mer pri izdelavi manjkajočih delov telesa. Natančni podatki zagotavljajo večjo zanesljivost pripomočka, natančnost izdelave, s tem pa tudi njegovo hitrejšo aplikacijo. Sistem je prenosljiv in ga je zato možno uporabljati tudi pri triažiranju na terenu.
Demokrati imajo večino v senatu
24. 05. 2001 00.00
Republikanski predstavnik v ameriškem senatu James Jeffords je sporočil, da zapušča republikansko stranko, s čimer se bo razmerje moči v senatu prevesilo v prid demokratov. Kot razlog za svojo odhod iz republikanskih vrst je Jeffords navedel vse pogostejša nestrinjanja s strankino politiko in z zakonskimi spremembami, ki jih načrtuje predsednik države George Bush. Senator zvezne države Vermont namerava odslej delovati kot neodvisni član senata.
Senat potrdil davčne olajšave
24. 05. 2001 00.00
Ameriški senat je sinoči z 62 glasovi proti 38 potrdil predlog zakona o 1350 milijard dolarjev davčnih olajšav v naslednjih 11 letih, pri čemer je 12 demokratov glasovalo skupaj z vsemi 50 republikanci. Demokrati so v začetku tedna sprožili serijo amandmajev k zakonu, vendar bolj zato, da bi opozorili na posamezne dele zakona s katerimi se ne strinjajo, kot pa da bi resno ovirali sprejem zakona. Senatni predlog bo moral biti usklajen s predlogom predstavniškega doma, ki predvideva 1600 milijard dolarjev olajšav v desetih letih, kar je predlagal tudi predsednik George Bush. Republikanci upajo, da jim bo uspelo oba predloga čimprej uskladiti in da bo predsednik zakon podpisal v naslednjih dneh.
Spet napeti odnosi med Kitajsko in ZDA
22. 05. 2001 00.00
V ameriško-kitajskih odnosih je, potem ko sta ZDA obiskala tajvanski predsednik Chen Shui-bian in tibetanski verski voditelj dalajlama, znova prišlo do napetosti. Kitajska je zaradi tega ZDA obtožila grobega vmešavanja v njene notranje zadeve.
Izraelski napadi se nadaljujejo
21. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je tudi danes zjutraj napadla palestinska naselja v Gazi. V napadu helikopterjev in topništva je na mesto padlo pet raket, pri čemer je ena zadela tudi poslopje varnostih služb palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Izstrelki izraelskih sil so zadeli tudi neko tovarno, deset hiš in knjižnico. Gre za prvi napad na civilne cilje od obnovitve izraelsko-palestinskih spopadov na območju pred osmimi meseci. V napadu so bile po navedbah palestinskih varnostnih služb ranjene štiri osebe. Do napadov je prišlo le nekaj ur pred obiskom visokega komisarja EU za zunanjo in varnostno politiko Solane, ki pričenja štiridnevni obisk na Bližnjem vzhodu.
Drnovšek o nujnosti širitve EU
20. 05. 2001 00.00
V italijanskem Cernobbiu se je zaključila mednarodna konferenca Aspen European Dialogue, ki je bila posvečena nekaterim aktualnim temam, povezanim z Evropsko unijo, med njenimi udeleženci pa je bil tudi slovenski premier Janez Drnovšek. Na zadnji, šesti razpravi z imenom Agenda za Evropo, sta poleg premiera Drnovška med drugim sodelovala tudi podpredsednica irske vlade Mary Harney ter Samuel Huntington, znani profesor harvardske univerze in predsednik harvardske akademije za mednarodne študije. Premier je v svojem nastopu spregovoril o odnosih med ZDA in Evropo, poudaril pa je tudi nujnost nadaljevanja širitvenega procesa transatlantskih povezav.
Bush in Putin o oborožitvi
19. 05. 2001 00.00
Tako Moskva kot Washington upata, da bo prvo srečanje Putina in Busha pomagalo otopliti odnose med njima, saj se državi močno razhajata pri reševanju nekaterih pomembnih vprašanjih.
Bush in Putin junija v Ljubljani
19. 05. 2001 00.00
Za pripravo prvega in doslej najbolj elitnega vrha v mandatu obeh predsednikov, ki bo 16. junija v Ljubljani, je celo manj kot mesec dni časa, medtem ko je organizacija Clintonovega obiska junija leta 1999 trajala skoraj pol leta. Vendar zunanji minister Dimitrij Rupel pravi, da zaradi tega ni preveč zaskrbljen. Čeprav sinoči sprva iz Mladike uradno obiska niso hoteli potrditi, tako da smo prvo novico o obisku povzeli po agenciji Reuters, je minister Rupel kasneje povedal, da so že med tednom iz Washingtona dobili vprašanje, ali bi bili v Ljubljani pripravljeni gostiti ameriškega predsednika. Obisk naj bi bil v vseh pogledih izjemna priložnost za Slovenijo. Veliko zadovoljstvo nad izbiro Slovenije kot gostiteljice prvega vrha Bush-Putin sta izrazila tudi oba uradna gostitelja, premier Janez Drnovšek in predsednik Milan Kučan.
Bush in Putin junija v Sloveniji
18. 05. 2001 00.00
Ameriški in ruski predsednik George Bush in Vladimir Putin se bosta prvič sestala 16. ali 17. junija v Ljubljani. To je danes v Washingtonu napovedal ameriški državni sekretar Colin Powell po srečanju Busha z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom.
Energetski načrt buri duhove
18. 05. 2001 00.00
Energetski načrt, ki ga je v četrtek razgrnil ameriški predsednik George Bush, je po vsem svetu naletel na ostre kritike. V Združenih narodih so ga označili kot katastrofalnega, enako menijo tudi v vseh večjih mednarodnih okoljevarstvenih organizacijah. Nad Bushevim načrtom, ki predvideva gradnjo na stotine jedrskih elektrarn in črpanje nafte na doslej zaščiteni Aljaski, ne predvideva pa ekološkega varčevanja, so razočarani tudi v Evropski uniji.
Stroka proti umetni oploditvi
18. 05. 2001 00.00
Slovenci bomo junija na referendumu odločali o možnosti umetne oploditve tudi za samske ženske. Včeraj so se v ljubljanskih Križankah zbrali tisti, ki menijo, da imajo pravico do umetne oploditve tudi samske ženske. Vendar pa so udeleženci razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo, v katerem so predstavniki stroke iz vse Slovenije, proti noveli zakona.
Milošević še ne gre v Haag
18. 05. 2001 00.00
Slobodana Miloševića Beograd pred koncem junija ne bo predal haaškemu sodišču, čeprav se bo 29. junija začela konferenca o gospodarski pomoči Zvezni republiki Jugoslaviji. Kot je znano Združene države Amerike finančno podporo pogojujejo z Miloševićevo izročitvijo.
Rahljanje sankcij proti Iraku
17. 05. 2001 00.00
Velika Britanija naj bi pripravljala osnutek resolucije o spremembi sankcijskega režima Združenih narodov proti Iraku, ki ima tudi že podporo ZDA. Šlo naj bi za napovedano novo politiko do Iraka, glede katere je državni sekretar ZDA Colin Powell na svojem prvem tujem obisku prepričeval arabske in druge sogovornike. V bistvu gre za rahljanje sankcijskega režima glede vseh vrst civilnega blaga in hkrati zaostrovanje režima za orožje in tako imenovano blago za dvojno uporabo.
Republikanski ukrepi v ZDA
17. 05. 2001 00.00
Ameriški kongres je potrdil del predloga zakona o financiranju dejavnosti State Departmenta, ki prepoveduje ameriško finančno pomoč organizacijam, ki se v tujini ukvarjajo s pomočjo pri umetni prekinitvi nosečnosti. Amandma so izglasovali z 218 glasovi proti 210. Predsednik George Bush je kmalu po prevzemu položaja prepovedal financiranje omenjenih organizacij, vendar je odbor za mednarodne odnose predstavniškega doma pred tednom dni potrdil predlog za odpravo Busheve prepovedi. Celotni predstavniški dom pa je sedaj z amandmajem odpravil odločitev odbora in po besedah zagovornikov splava na tisoče žensk v nerazvitih državah obsodil na smrt.
Zaslišanje direktorja FBI
16. 05. 2001 00.00
Člani senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti so v Washingtonu za zaprtimi vrati zaslišali direktorja Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louisa Freeha, potem ko je pred dnevi v javnost prišla novica, da številni uradi FBI po ZDA niso predali vseh dokumentov odvetnikom na smrt obsojenega terorista Timothyja McVeigha, ki je priznal, da je aprila leta 1995 nastavil bombo pred zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju, zaradi katere je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok. Večina ameriških politikov sicer priznava, da FBI dobro opravlja svoje delo, vendar se je nabralo vse preveč napak pri nekaterih zelo odmevnih primerih. Louis Freeh, ki je že 1. maja napovedal, da bo junija odstopil s položaja, naj bi senatorjem zatrdil, da razkritje dokumentov ne bo vplivalo na izvršitev smrtne obsodbe za McVeigha.
Kučan prejel častni doktorat
14. 05. 2001 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan je v nedeljo prejel častni doktorat za javno upravo Clevelandske državne univerze (CSU) zaradi uspešnega vodenja Slovenije pri njeni preobrazbi iz jugoslovanske komunistične republike v samostojno demokratično državo, ki letos praznuje desetletnico obstoja. Kučan je ob prejemu doktorata na slovesnosti ob zaključku študijskega leta, ki se je je v dvorani CSU udeležilo več tisoč študentov in družinskih članov, izrazil hvaležnost za dodeljeno čast ter kasneje novinarjem dejal, da je ponosen zaradi samega sebe, kakor tudi zaradi Slovenije, ki ji priznanje prav tako pripada.
Združitev podjetij za predelavo nafte
12. 05. 2001 00.00
Ameriški gigant za predelavo nafte Valero je sporočil, da bo za 4,03 milijarde dolarjev odkupil konkurenčno rafinerijo Ultramar Diamond Shamrock in tako postal največje ameriško neodvisno podjetje za predelavo nafte v ZDA.
Kučan na obisku v ZDA
12. 05. 2001 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan je v petek prek Washingtona pripotoval v Cleveland, kjer bo v nedeljo prejel častni doktorat Clevelandske državne univerze, še prej pa v soboto svečano odprl nov Center slovenske kulturne dediščine Slovenske narodno podporne jednote (SNPJ) v ameriški zvezni državi Pennsylvaniji.
ZDA pritiskajo na Koštunico
10. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, ki mu poznavalci očitajo, da v mnogih pogledih, najbolj pa glede Kosova, niti ni toliko drugačen od svojega predhodnika, je znan po nasprotovanju izročitvi Miloševića sodišču v Haagu. Pa vendar je sinoči v New Yorku prejel nagrado državnik leta 2000. Ugledni inštitut, ki proučuje odnose med Vzhodom in Zahodom, mu jo je podelil zaradi zaslug pri končanju Miloševićevega režima.
Bush ustanovil protiteroristični urad
09. 05. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v okviru Zvezne agencije za izredne razmere (FEMA) ustanovil nov protiteroristični urad, ki bo usklajeval dejavnosti, povezane z bojem proti terorizmu in odpravljanju posledic tovrstnih napadov. FEMA se sicer ukvarja predvsem z naravnimi nesrečami, kot so potresi, poplave in orkani, po novem pa se bo preko "Urada za nacionalno pripravljenost" ukvarjala še s protiteroristično dejavnostjo. Podpredsednik ZDA Dick Cheney je od šefa poleg ostalih nalog prejel tudi zadolžitev za vodenje delovne skupine, ki bo ugotavljala teroristične grožnje. Omenjena delovna skupina bo skušala najti najboljše odgovore na odpravljanje posledic terorističnih napadov in bo morala o svojih ugotovitvah do 1. oktobra letos poročati kongresu.
Zemin o prijateljskih odnosih z ZDA
09. 05. 2001 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal obisk na svetovnem gospodarskem forumu v Hongkongu. Srečanje s tajskim premierom je označil kot zanimivo, enourni pogovor z nekdanjim ameriškim predsednikom Billom Clintonom pa kot prijateljski. Njuno srečanje so pozitivno sprejeli tudi kitajski mediji. Sicer pa je hongkonški forum potekal v znamenju protestov na Kitajskem prepovedane sekte Falun Gong. Številnim pristašem "zle sekte", kot jo imenuje kitajska vlada, niso dovolili v Hongkong.
Kacin za nadaljevanje delovanja ITF
08. 05. 2001 00.00
Predsednik odbora za zunanjo politiko DZ Jelko Kacin se je v pismu ameriškim kongresnikom zavzel za nadaljevanje ameriškega financiranja Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) s sedežem v Sloveniji, so danes sporočili iz DZ. Kacin je v pismu zapisal, da so "Slovenija, ZDA in vse države donatorke do sedaj s svojimi prispevki za ITF naredile veliko, vendar pa je pred nami še veliko dela".
Kitajska zavrnila Rumsfeldove napovedi
08. 05. 2001 00.00
Kitajska je odločno zavrnila napovedi ameriškega obrambnega ministra Rumsfelda, da bo Peking vrnil ameriško vohunsko letalo. Kitajci letalo, ki je trčilo z njihovim lovcem, v nesreči pa je umrl kitajski pilot, že več kot mesec dni zadržujejo na otoku Hajnan.
Nadaljevanje spopadov na Zahodnem bregu
07. 05. 2001 00.00
Izraelske sile so ponoči ponovno vdrle na palestinsko ozemlje. Vesti o vdoru sta potrdili tako palestinska kot izraelska stran. S tanki in strojnicami so napadli mesto Tulkarem na Zahodnem bregu. Vsaj 11 ljudi je bilo ranjenih, uničenih pa je bilo tudi nekaj hiš.
Diplomatski poraz ZDA
04. 05. 2001 00.00
ZDA so presenetljivo izgubile sedež v Komisiji ZN za človekove pravice, ki so ga imele nepretrgoma od ustanovitve komisije leta 1947. Na tri mesta, ki jih v komisiji zasedajo zahodne države, je 53-članski ekonomski in socialni svet izvolil Francijo, Avstrijo in Švedsko. Predstavnik ZDA pri komisiji s sedežem v Ženevi James Cunningham je po glasovanju izrazil razočaranje in zatrdil, da ta neuspeh ne bo imel posledic na ameriško politiko do človekovih pravic. Na odločitev se je že odzval tudi State Departement, ki je opozoril, da komisija brez ZDA ne bo več tako močna.
Različni odzivi na Bushev protiraketni ščit
03. 05. 2001 00.00
Pentagon bi moral razmisliti tudi o uporabi vesolja pri razvoju novih tehnologij protiletalske obrambe, ki doslej še niso bile ustrezno raziskane, je v sredo v Washingtonu menil ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. Sicer ameriški predsednik George Bush v torkovi predstavitvi ameriškega načrta protiraketnega ščita ni omenil uporabe vesolja pri tej obrambi. Bush je poudaril, da gre za obrambo ZDA pred morebitnimi nenadzorovanimi napadi s strani držav, kot so Irak, Iran, Libija in Severna Koreja, obenem pa menil, da je potrebno nadomestiti sporazum o protiraketni obrambi, sklenjen med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1972. Omenjeni sporazum ne predvideva uporabe laserjev za prestrezanje raket, ki bi bili nameščeni v vesolju, vendar pa naj bi Pentagon že dobil zeleno luč za raziskovalni program, namenjen razvoju laserjev, nameščenih na satelitih.
Makedonska vojska začela ofenzivo
03. 05. 2001 00.00
Makedonske oborožene sile so takoj po evakuaciji prebivalcev začele z ofenzivo proti albanskim upornikom v okolici vasi Vaksince, Slupčane in Lipkovo, na severu države blizu Kumanova. Ob 15. uri je namreč potekel ultimat, ki ga je makedonska vlada dala ekstremistom, da se predajo in položijo orožje. Ultimat je sledil194160zasedi v bližini vasi Vaksince, ki so jo postavili oboroženi albanski ekstremisti, v kateri sta bila ubita dva makedonska vojaka, eden pa194160zajet. Do najhujših spopadov194160je prišlo po 18. uri v bližini vasi Slupčane in Vaksince. Poleg tankov in artilerijskega orožja makedonske sile v napadih uporabljajo tudi dva helikopterja.
Kim Jong-Il nezaupljiv do Busha
03. 05. 2001 00.00
Severnokorejski voditelj Kim Jong-Il je napovedal ohranitev moratorija na raketne poskuse vsaj do leta 2003, so po današnjem srečanju v Pjongjangu povedali člani delegacije Evropske unije. Sporočili so tudi, da je Kim izrazil pripravljenost, da odpotuje v Južno Korejo na vrhunsko srečanje, na katerem bi govorili o ameriški politiki do Severne Koreje.
Bush telefoniral zaveznikom
01. 05. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je pred objavo programa ameriške protiraketne obrambe (NMD) danes po telefonu poklical več voditeljev tujih držav, ki jim je želel vnaprej pojasniti svoje predloge in stališča. Kot so sporočili iz Bele hiše, je Bush poklical britanskega premiera Tonyja Blaira, francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, japonskega premiera Junišira Koizumija, kanadskega premiera Jeana Chretiena, nemškega kanclerja Gerharda Schröderja in generalnega sekretarja zveze NATO Georga Robertsona in tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina.