predsednik parlamenta
Finski zunanji minister: Vse države imajo možnost, da blokirajo postopek
14. 05. 2022 07.30
Zunanji ministri držav članic zveze Nato, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, so v Berlinu začeli svoje prvo neformalno zasedanje v zgodovini zavezništva. Pridružila sta se jim tudi zunanja ministra Švedske in Finske, ki sta tik pred uradno odločitvijo glede pridružitve Natu. Finski minister je prepričan v rešitev turških skrbi glede tega vprašanja.
Ženske v politiki: nizajo položaj za položajem, predsedniški še manjka
13. 05. 2022 21.07
Odkar je bil decembra 1992 ustanovljen Državni zbor Republike Slovenije, se je na njegovem čelu drug za drugim zvrstilo 14 predstavnikov močnejšega spola. Kar 29 let in pol je bilo treba počakati, da so poslanci na predsedniški stolček posadili žensko. Tudi podpredsednica DZ-ja je postala predstavnica nežnejšega spola. Ženske so v Sloveniji sicer zasedale ministrske položaje in druge visoke funkcije v državi, pa mesto evropskih poslank, imeli smo tudi že predsednico vlade, še vedno pa ne predsednice republike.
Prva predsednica DZ-ja poslancem: 'Mi dajemo ljudem zgled'
13. 05. 2022 06.14
Novoizvoljeni poslanci so se sestali na ustanovni seji državnega zbora. S potrditvijo mandatov vseh 90 novoizvoljenih poslancev je bil deveti sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen, dosedanjemu pa je mandatna doba prenehala. DZ je dobil tudi prvo predsednico v zgodovini, to je postala Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda. Na tajnem glasovanju jo je podprlo 55 poslancev. "Dolgo smo čakali, ampak verjamem, da bo s tem, ko bo krmilo državnega zbora prevzela ženska, nastopilo novo obdobje v naši parlamentarni zgodovini," je dejala v prvi izjavi po imenovanju. Podpredsednica je postala Meira Hot iz vrst SD-ja.
Golob: Hvala NSi in SDS, ker nas s takimi otročarijami še bolj povezujeta
13. 05. 2022 15.34
V SDS in NSi so takoj po potrditvi poslanskih mandatov novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili približno 30 predlogov zakonov, med drugim predlog sprememb zakonov o medijih, o RTV in o STA, pa tudi o tožilstvu in odvetništvu ter številne druge. Začasni vodja poslancev SDS Danijel Krivec zatrjuje, da gre predvsem za "manjše popravke". "Dobra lastnost tega nagajanja in otročjega početja opozicije je, da smo mi samo še bolj povezani in je dokaz, da smo se prav odločili, da gremo mi trije v koalicijo," pa je o potezi SDS in NSi dejal Golob.
Metsola bi Hrvaško v schengen sprejela že do konca junija
10. 05. 2022 10.20
Hrvaško bi morali še v času francoskega predsedovanja Svetu EU, se pravi do konca junija, sprejeti v schengensko območje, je dejala predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola in dodala, da bi bila kakršnakoli blokada sramotna. Pri tem je najverjetneje imela v mislih Slovenijo. Po porazu Janeza Janše in njegove SDS na volitvah se namreč špekulira, da bi naša država zaradi vprašanja meje znova utegnila blokirati hrvaška prizadevanja. Predsednik Pahor je sicer izrazil željo, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengen.
Kandidatka Gibanja Svoboda za predsednico DZ je Urška Klakočar Zupančič
09. 05. 2022 06.30
Začasni vodje poslanskih skupin s sestankom, ki ga je sklical predsednik DZ Igor Zorčič, začenjajo pripravo na petkovo ustanovno sejo DZ. Med drugim so določili predlog dnevnega reda, sedežni red poslancev v dvorani ter sestavo mandatno-volilne komisije DZ. "Dogovorili smo vse, kar je bilo mogoče dogovoriti," je dejal predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob, ki je prav tako potrdil, da je njihova kandidatka za predsednico DZ Urška Klakočar Zupančič. Medtem prvaki Gibanja Svoboda Robert Golob, SD Tanja Fajon in Levice Luka Mesec nadaljujejo pogajanja za sestavo nove vlade.
Von der Leynova in Macron za spremembo pogodb EU
09. 05. 2022 06.50
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, predsednik Francije, ki predseduje Svetu EU, sta na sklepnem dogodku konference o prihodnosti Evrope v Strasbourgu podprla spremembe pogodb Evropske unije. Podprla sta sklic konvencije za revizijo pogodb, za katero se je zavzel Evropski parlament.
Več članic EU, tudi Slovenija, v non-paperju: 'Evropo, ki deluje, že imamo'
09. 05. 2022 10.42
Deset držav članic Evropske unije, med njimi Slovenija, je pripravilo t. i. non-paper, v katerem so kritične do uporabe idej evropskih državljanov v okviru konference o prihodnosti Evrope za interese posameznih institucij. Poudarili so tudi, da namen konference ni bil sprememba pogodb EU. Očitki letijo predvsem na Evropski parlament, čeprav ta v dokumentu ni izrecno omenjen.
V napadu na šolo več mrtvih, Zelenski: V Ukrajini krvava obnova nacizma
08. 05. 2022 09.09
Ukrajinske oblasti po ruskem zračnem napadu na šolo na območju Luganska poročajo o domnevno do 60 mrtvih. Ruske sile so medtem okrepile napade tudi drugod na območju Donbasa. Po poročanju ukrajinskega generalštaba je ruskim silam uspelo prevzeti nadzor nad več območji. Padlo naj bi tudi dobro utrjeno mesto Popasna, ki je v večtedenskih bojih utrpelo ogromno škodo. Večina mesta je uničenega. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povlekel vzporednice med nemško zasedbo med drugo svetovno vojno in trenutno rusko invazijo. "V Ukrajini je bila organizirana krvava obnova nacizma," je dejal. V Kijev je na obisk k Zelenskemu prispel hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković.
DVK potrdila uradni izid volitev: Kaj sledi?
07. 05. 2022 18.53
DVK je potrdila uradni izid volitev. Znano je, kdo bo sedel v poslanske klopi. Predsednik Pahor bo zdaj sklical ustanovno sejo državnega zbora. Kaj sledi?
Peklenske razmere v Azovstalu: 'Nekateri so razmišljali o samomoru'
05. 05. 2022 07.55
Iz mariupolske jeklarne Azovstal so v zadnjih dneh evakuirali več kot 340 ljudi, civilisti pa so spregovorili o tamkajšnjih "peklenskih" razmerah. Nekaterim se je situacija zdela tako brezizhodna, da so razmišljali o samomoru. Poveljnik polka Azov je dejal, da ukrajinske sile v jeklarni bijejo "težke krvave bitke". Rusija medtem trdi, da humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov z območja jeklarne delujejo. Razmere, sicer napete, ostajajo tudi drugod na vzhodu države, kjer ruske sile nadaljujejo napade tudi iz zraka. Ukrajinski vojaki, ki vztrajajo v tovarni, trdijo, da naj bi ruska stran kršila napovedano prekinitev ognja.
V strankah kljub neuvrstitvi v parlament ne nameravajo zamenjati vodstev
04. 05. 2022 19.16
Več strankam, ki so danes parlamentarne, na nedavnih volitvah ni uspelo vnovič preseči parlamentarnega praga. A kljub slabšemu rezultatu, kot so ga pričakovali, se več strank očitno ne bo odločilo za spremembo vodstev. Po tem, ko je izvršni odbor LMŠ podprl Marjana Šarca, se tudi v DeSUS niso odpovedali predsedniku Ljubu Jasniču. V SAB naj ne bi bilo pozivov k odstopu predsednice Alenke Bratušek, predsedniki strank gibanja Povežimo Slovenijo pa so povezovanje ocenili kot dobro.
Koalicijska pogajanja na ravni strokovnih skupin
04. 05. 2022 06.38
Nadaljujejo se koalicijska pogajanja za sestavo 15. slovenske vlade, tokrat na ravni strokovnih skupin, ki bodo po posameznih področjih usklajevale koalicijsko pogodbo, za kar so uskladili tudi urnik. Predsedniki strank bodoče koalicije se bodo znova sestali v petek, ko bo predvidoma znana razporeditev ministrstev med koalicijskimi partnericami.
Izvršni odbor LMŠ kljub rezultatu na volitvah s podporo Šarcu
03. 05. 2022 17.22
Izvršni odbor LMŠ je v ponedeljek, potem ko je opravil razpravo o volilni kampanji in doseženem volilnem rezultatu na volitvah v DZ, soglasno podprl predsednika stranke Marjana Šarca. LMŠ je sicer tokrat dosegla precej skromnejši rezultat na volitvah. Medtem ko je pred štirimi leti pristala na drugem mestu, je tokrat s 3,73-odstotno podporo volivcev ostala tik pred vrati parlamenta.
Novo oblast naj bi po postopkovni časovnici dokončno dobili v začetku junija
02. 05. 2022 20.57
Hkrati z oblikovanjem koalicije in ključnimi političnimi kadrovanji pa teče tudi postopkovna časovnica. Prva, ustanovna seja novega sklica državnega zbora je predvidena 13. maja. Kot najstarejši poslanec jo bo sprva vodil Miroslav Gregorič iz Gibanja svoboda, nato pa bodo izvolili novo predsednico. To bo najverjetneje postala Urška Klakočar Zupančič, prav tako iz stranke Roberta Goloba. Novo oblast naj bi tako dokončno dobili v začetku junija. Kakšni so koraki in ali se lahko kje zaplete?
IPI pred dnevom svobode medijev o stanju v srednji Evropi, tudi v Sloveniji
02. 05. 2022 18.56
Novinarji iz Slovenije, Poljske, Češke in Madžarske so v okviru spletne razprave Mednarodnega inštituta za tisk (IPI) o prihodnosti medijev v srednji Evropi spregovorili o izzivih, s katerimi se soočajo na področju neodvisnih medijev. Zadeve so najbolj skrb vzbujajoče na Madžarskem, kjer je Viktor Orban znova zmagal na volitvah.
Nov visok obisk ZDA v Kijevu: 'Naša zaveza je, da bomo ob vas do konca boja'
01. 05. 2022 11.01
Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je v spremstvu delegacije nenapovedano obiskala Kijev, kjer se je srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in izrazila trdno podporo Ukrajini, so sporočili tako predstavniki ZDA kot Ukrajine. Medtem so ruske oblasti naznanile, da bi lahko zasegle premoženje "sovražnih" držav, saj te po njihovem mnenju ne spoštujejo mednarodnega prava. Tovrsten ukrep naj bi bilo maščevanje predlogu ZDA, da bi se zaplenjeno rusko premoženje prodalo, izkupiček pa izplačal Ukrajini.
Kdo bo po koncu mandata pisal knjige in kdo računa na ponujeno roko Roberta Goloba?
26. 04. 2022 18.18
Koga v prihodnjih štirih letih ne bomo več videli v parlamentu? Ker se njihove stranke vanj niso prebile ali pa na volitvah niso zbrali dovolj glasov, se bo od poslanskega sedeža morala posloviti več kot polovica trenutnih poslank in poslancev. Kdo bo po koncu poslanskega mandata pisal knjige, kdo se bo posvetil kmetijstvu in kdo računa na ponujeno roko Roberta Goloba?
Golob ne vidi možnosti sodelovanja z Janšo, prej z NSi
26. 04. 2022 06.00
Kako bodo zmagovalci volitev sestavili koalicijo, kako si bodo razdelili resorje, kateri bodo prvi ukrepi, ki jih bodo sprejeli? Do kdaj bo oblikovana nova, že 15. vlada? Na ta vprašanja so odgovarjali zmagovalec volitev, predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD Tanja Fajon, in koordinator Levice Luka Mesec. Soočili so se tudi z zahtevami šolskih sindikatov, zveze svobodnih sindikatov, mladih zdravnikov in obrtnikov.
Golob računa tudi na 'strokovne kadre' strank, ki niso prišle v parlament
25. 04. 2022 15.50
Dan po volitvah v DZ se že pojavljajo prva ugibanja o novi koaliciji in ministrskih kandidatih. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob med prioritetnimi področji svoje stranke navaja zdravstveno, finančno ter združeno infrastrukturno in okoljsko ministrstvo. Za slednja imajo v stranki tudi svoje kandidate. Imen Golob sicer še ne želi razkrivati, saj se namerava o tem najprej pogovoriti s koalicijskimi partnerji. Je pa v oddaji Svet na Kanalu A priznal, da na 41 poslancev in temu ustrezno število ministrov niso računali, zato bodo morali še kakšno ministrsko ime zdaj na hitro še kje najti: "Ampak zato pa računamo še na ostale stranke, tudi na te, ki morda niso prišle v parlament, da nam pomagajo s svojimi strokovnimi kadri."
Odmevi slovenskih volitev v tujini: Poraz skrajno desnih populistov v Evropi
25. 04. 2022 09.50
Desete državnozborske volitve je spremljala tudi tujina. Mediji so se razpisali o porazu populistične desnice v Sloveniji in hudem porazu stranke slovenskega premierja Janeza Janše v boju za politično prevlado z "levo usmerjeno stranko". Prihajajo pa tudi odzivi visokih političnih predstavnikov. Član evropskega parlamenta Guy Verhofstadt je kritično zapisal: "Precej jasno je, da se tako Slovenci kot Francozi zavedajo, da skrajno desni populizem v kriznih časih ne ponuja rešitev." S tem se je ponorčeval iz tvita, ki ga je Janša leta 2020 objavil ob preštevanju glasov na ameriških volitvah.
Slovenija odločila: v vseh volilnih enotah zmagalo Gibanje Svoboda
25. 04. 2022 07.55
Skozi vrata parlamenta bo stopilo pet najmočnejših strank. Preštete so skoraj vse glasovnice, volivce pa so s svojimi kampanjami najbolj prepričale stranke Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD in Levica. Takšna je bila odločitev Slovenije, ki je vodenje države za naslednja štiri leta zaupala Robertu Golobu in njegovi novi stranki na političnem parketu.
Poslanci v DZ: kdo odhaja in kdo prihaja?
25. 04. 2022 13.15
Volitve so močno premešale karte na političnem prizorišču in posledično hram demokracije zapuščajo številna znana imena. Med njimi so vsi poslanci LMŠ, SAB in DeSUS, SDS je 'izgubil' Hojsa, Pojbiča in Škrinjarjevo. A za svež veter bo poskrbel novinec in hkrati zmagovalec volitev, Gibanje Svoboda Roberta Goloba, s katerim v DZ med drugim prihajajo nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič, nekdanji boksar Dejan Zavec ter povratnika, tržiški župan Borut Sajovic in nekdanja TV-voditeljica Tamara Vonta.
Dan po volitvah: stranke v analizo rezultatov in načrtovanje koalicijskih pogovorov
25. 04. 2022 06.37
Dan po državnozborskih volitvah, na katerih je slavilo Gibanje Svoboda, bodo v strankah najverjetneje premlevali svoje volilne rezultate. Okrajne volilne komisije pa bodo ugotavljale še izid glasovanja po pošti iz Slovenije. Na uradne izide volitev, ki jih mora Državna volilna komisija razglasiti do 10. maja, pa bo treba še počakati.
Visoka pričakovanja: 'Naj ne pozabijo, da so državo dobili v upravljanje, in ne v last'
25. 04. 2022 07.23
Predstavniki sindikalnih central ocenjujejo, da so volivci na včerajšnjih državnozborskih volitvah zavrnili smer, v katero je Slovenijo peljala dosedanja vlada premierja Janeza Janše. Želijo si obnovitve socialnega dialoga in sklenitve socialnega sporazuma, v šolskem sindikatu pa tudi takojšnjo obravnavo njihovih stavkovnih zahtev. Na drugi strani gospodarstveniki vseh stanovskih združenj opozarjajo na številne izzive, s katerimi se bo morala soočiti nova vlada, kot sta okrevanje po pandemiji covida-19 in rast cen. V zdravniških vrstah pa od nove vlade pričakujejo prioritetno reševanje težav v zdravstvu.
Večer, ki je Sloveniji prinesel Svobodo
25. 04. 2022 07.00
Svoboda je beseda, ki je zaznamovala 24. april 2022. Istoimensko šele letos ustanovljeno gibanje je namreč prepričljivo osvojilo tokratne parlamentarne volitve, in to tako prepričljivo, da so bili presenečeni celo sami. Ko so se točno ob 19. uri na velikem zaslonu pokazali rezultati vzporednih volitev, se je v volilnem štabu razlegel aplavz, mi pa smo se pomešali med podpornike in poslanske kandidate, tako izvoljene kot neizvoljene. Kaj je v politiko pognalo povsem običajne ljudi z vseh vetrov?
Doslej 14 vlad in devet različnih premierjev: najdlje je vladala LDS
25. 04. 2022 06.00
Po nedeljskih volitvah kaže, da bo Robert Golob nov mandatar za sestavo vlade. Doslej smo imeli v samostojni Sloveniji 14 vlad, ki jih je vodilo devet različnih premierjev. Največkrat, štirikrat, je vlado vodil Janez Drnovšek, ki je tudi najdlje predsedoval vladam, več kot deset let. Stranka LDS je bila doslej najdlje največja stranka v vladi. Medtem pa je največ vladnih koalicij tvorila DeSUS, ki je bila v vladah 22 let in pol. Janša je bil trikrat potrjen za predsednika vlade, skupaj je vladal sedem let, stranka SDS pa je bila del sedmih vlad, skupaj so bili v vladi 11 let in pol.
Novi (stari) poslanci: med njimi tudi Dejan Zavec
24. 04. 2022 23.27
V novem sklicu državnega zbora bo le pet strank, med poslanci pa vsi njihovi voditelji: Robert Golob, Janez Janša, Matej Tonin, Tanja Fajon in Luka Mesec. Med ministri odhajajoče vlade so se NSi-jevi na volitvah odrezali veliko bolje kot SDS-ovi. Med poslanci bosta po novem nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič in boksar Dejan Zavec.
Janša: V opoziciji bomo ravnali državotvorno
24. 04. 2022 19.00
Stranka SDS, ki je zadnji dve leti vodila vlado, se seli v opozicijo. Prvak stranke Janez Janša je dejal, da bodo v opoziciji ravnali državotvorno. Poudaril je, da je stranka dosegla zelo dober rezultat, da se je okrepila marsikje, kjer je prej dosegala slabše rezultate. Sicer pa je ocenil, da rezultat bolj kot na naveličanost državljanov z aktualno vlado kaže na naveličanost z opozicijo, ki so jo "pometli iz parlamenta".
Macron: Bom predsednik vseh Francozov
24. 04. 2022 10.19
Vzporedne volitve so pokazale, da je v drugem krogu predsedniških volitev zmagal dosedanji predsednik Emmanuel Macron in premagal skrajno desničarko Marine Le Pen. Macron je bil izvoljen z 58,2 odstotka, njegova tekmica z 41,8 odstotka glasov. Macron je z zmago postal prvi francoski predsednik v 20 letih, ki je dobil drugi mandat. Po zmagi je napovedal, da bo predsednik vseh Francozov. Pred privrženci pred Eifflovim stolpom v Parizu je dejal, da njegov drugi mandat ne bo zgolj nadaljevanje prvega, temveč bo delal na nov način, da najdejo odgovore na skrbi ljudi. Le Penova je izid volitev kljub porazu označila za odlično zmago.