predsednik parlamenta

Francija na glavo: republikanci v objem Marine le Pen
12. 06. 2024 10.18
Polom na nedeljskih volitvah je francoskega predsednika Emmanuela Macrona pripravil do razpustitve narodne skupščine. Popolno mešanje političnih kart bi lahko privedlo do sklepanja do nedavnega nepričakovanih zavezništev. Voditelj desnih republikancev Eric Ciotti je dejal, da si pred volitvami želi zavezništva z Marine le Pen, in si prislužil razburjenje dela desničarske javnosti. Medtem pa francoska levica s socialisti in komunisti na čelu napoveduje skupni nastop na volitvah.

Povolilna analiza: v opoziciji in Gibanju Svoboda zadovoljni, Levica zaskrbljena
11. 06. 2024 18.04
Po nedeljskih evropskih volitvah so prve analize doseženih rezultatov v ponedeljek opravili tudi v političnih strankah. Zvečer sta zasedala izvršilna odbora SDS in NSi in v obeh strankah ocenjujejo, da so z izidi evropskih volitev lahko zadovoljni. Z mobilizacijo volivcev, aktivnostmi stranke in rezultatom Svobode na evropskih volitvah je zadovoljen tudi vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Po sestanku s poslansko skupino je pohvalil delo Državno volilne komisije (DVK) in se ji zahvalil. Kljub temu, da evropskega poslanca v Levici niso dobili, je njihova koordinatorka Asta Vrečko ocenila, da ima stranka dobro popotnico za nadaljnje delo. Koalicija je dobila "absolutno potrditev" tudi na referendumskih glasovanjih, celotna slika kaže, da je glas na strani strank leve sredine, meni.

'Skupna izjava vsesrbskega zbora nevaren napad na državne institucije BiH'
11. 06. 2024 11.28
Skupna izjava o zaščiti nacionalnih interesov, ki sta jo v soboto sprejeli vladi Srbije in Republike Srbske, je nameren in nevaren napad na Daytonski mirovni sporazum in državne institucije BiH, je v ponedeljek opozorilo ameriško veleposlaništvo v Sarajevu.

Kaj čaka novoizvoljene poslance in zakaj se je von der Leynova prismejala na oder?
10. 06. 2024 08.47
Največ sedežev v Evropskem parlamentu so tudi na tokratnih volitvah dobile stranke EPP, S&P in Renew ter tako ohranile večino. In naslednji koraki? 720 evropskih poslancev bo moralo na prvem plenarnem zasedanju izbrati predsednika Evropskega parlamenta pa tudi predsednika Evropske komisije. Glede na zmago njene EPP se še en petletni mandat nasmiha trenutni predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.

Dobili smo najmlajšo slovensko evroposlanko, kdo vse ji bo delal družbo?
10. 06. 2024 07.14
Slovenci so na evropskih volitvah v Bruselj poslali devet poslancev. Največ, štiri, bo prispevala stranka SDS. S preferenčnim glasom se je z zadnjega mesta na listi v Evropski parlament uvrstila tudi 28-letna Zala Tomašič. V poslanske klopi odhajajo še Branko Grims, Milan Zver, Romana Tomc, Vladimir Prebilič, Irena Joveva, Marjan Šarec, Matjaž Nemec in Matej Tonin.

Kdo je praznoval in kdo žaloval?
10. 06. 2024 06.01
Končale so se evropske volitve, jasno pa je, da vsi danes ne praznujejo. Medtem ko se je desnica v Evropi močno okrepila, so imeli drugi za seboj težko noč. Tako težko, da je denimo francoski predsednik razpustil parlament in razpisal nove volitve.

Von der Leynova: Zmagali smo
09. 06. 2024 22.07
EPP, S&D in Renew bodo glede na delne izide evropskih volitev, ki so potekale od četrtka do nedelje, tudi v desetem sklicu Evropskega parlamenta ohranile večino. Skupaj naj bi imele 409 sedežev v 720-članskem parlamentu. Od tega EPP 191, S&D 135, Renew pa 83. Trenutno imajo v parlamentu s 705 člani 176, 139 in 102 poslanca.

Vladi Srbije in Republike Srpske sprejeli izjavo o zaščiti nacionalnih interesov
08. 06. 2024 15.04
Z molitvijo za srbski narod, ki so se je udeležili srbski predsednik Aleksandar Vučić, predsednik Republike Srbske Milorad Dodik in drugi politiki, se je dopoldne v Beogradu začel vsesrbski zbor. Vladi Srbije in Republike Srbske sta sprejeli skupno izjavo o zaščiti nacionalnih interesov, zvečer pa je napovedano množično javno zborovanje.

Bo mirovna konferenca pospešila pot do 'pravičnega konca vojne'?
07. 06. 2024 15.57
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru poslancem francoskega parlamenta dejal, da Evropa ni več kontinent miru, in opozoril na možnost širjenja ruske agresije tudi izven Ukrajine. Ob tem je izrazil upanje, da bo mirovna konferenca za Ukrajino, ki jo bo ta mesec gostila Švica, pospešila pot do "pravičnega konca vojne".

Evropa v pričakovanju vzpona skrajne desnice
06. 06. 2024 11.06
Leta 2000 je Evropska unija zaradi vstopa svobodnjakov (FPÖ) v vlado Avstrijo kaznovala s sankcijami. Četrt stoletja pozneje se njim sorodnim strankam obetajo najuspešnejše evropske volitve v zgodovini. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bomo priča vzponu skrajne desnice.

Ursula von der Leyen na slovenski tehtnici
06. 06. 2024 10.53
Pandemija covida, odziv na ruski napad na Ukrajino, energetska kriza, Zeleni dogovor, vojna v Gazi. To so vse teme, po katerih nosilci list slovenskih strank presojajo delo Ursule von der Leyen in njene Evropske komisije. Kdo bi jo podprl in od koga bi dobila odločni ne?

Zakaj slovenski evroposlanci v Bruslju nimajo vpliva?
06. 06. 2024 06.00
705 evropskim poslancem, med njimi osmim slovenskim, se v prihodnjih dneh izteče petletni mandat v Bruslju. 27 držav članic bo v novem sklicu izvolilo 720 novih, na račun dodatnih 15 jih bo Slovenija odslej imela devet. Kakšna pa je dejanska moč slovenskih evroposlancev v Bruslju? Na lestvici najvplivnejših imen s seznama aktualne osmerice ni. Pa so nekateri vseeno pomembno prispevali na posameznih področjih. Preberite, kaj je slovenska izbrana vrsta v Bruslju sploh počela in kdo sta poslanca, ki poleg politike služita še drugje.

Predsednica si želi, da bi presegli 'neslavni rekord' iz leta 2019
05. 06. 2024 15.45
Predsednica republike Nataša Pirc Musar ocenjuje, da je bilo v kampanji pred evropskimi volitvami premalo povedanega o tem, kaj EU nudi državam članicam in kako pomembno je, da se Slovenci udeležijo volitev. Na volitve poziva tudi premier Robert Golob. "Nočemo, da nas v Evropi predstavljajo ljudje, ki širijo laži in strah, ampak tisti, ki verjamejo v demokracijo, vladavino prava in socialno državo," je poudaril. Matej Tonin je medtem svoj glas že oddal.

DEJSTVA: je javnost v Sloveniji res enotna glede Palestine, politika pa tista, ki razdvaja?
05. 06. 2024 06.00
Osrednje soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami na POP TV smo podrobno analizirali tudi v Dejstvih, objavljamo drugi del našega preverjanja. Preverite, ali so kandidati za evropske poslance govorili resnico in ali so operirali s pravimi podatki.

Janković zavrnil Grošljeve očitke o pritiskih: 'To je ena velika neumnost'
04. 06. 2024 15.01
Klemen Grošelj je na velikem soočenju pred nedeljskimi evropskimi volitvami, ki smo ga predvajali na naši televiziji, namignil, da naj bi srbski predsednik Aleksandar Vučić in njegov prijatelj, ljubljanski župan Zoran Janković, vplivala na njegovo uvrstitev na listi Gibanja Svoboda. Janković je Grošljeva namigovanja označil za "neumnost". Zatrdil je, da s srbskim predsednikom nikoli nista govorila o tej zadevi. "Oba lahko pokličete, Vučića in Goloba," je dejal.

Dejstva: 'Ali Golobova vlada starejšim ponuja smrt, mladim pa, da se zadevajo'?
03. 06. 2024 19.23
Osrednje soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami na POP TV smo podrobno analizirali tudi v Dejstvih. Verodostojnost izjav devetih kandidatov za evropske poslance, ki jih je soočila voditeljica Petra Kerčmar, sta z nami v živo preverjala strokovna sodelavca - docent na Fakulteti za družbene vede doc. dr. Jure Požgan in magistrica razvojnih študij Lara Bandi. Oba pravita, da morajo biti izjave kandidatov za evroposlance točne in preverljive. Preverite, ali so kandidati za evropske poslance, govorili resnico in ali so operirali s pravimi podatki.

Nemec, Tomčeva, Prebilič, Gregorčič: kdo ima večino v Evropskem parlamentu?
31. 05. 2024 06.00
V oddaji 24UR ZVEČER so se v sredo soočili Romana Tomc iz SDS, Matjaž Nemec iz vrst SD, Vladimir Prebilič iz stranke Vesna in Peter Gregorčič iz SLS. Preverili smo njihove izjave o večini v Evropskem parlamentu, o vodenju Evropske komisije, priznanju Palestine ...

Grošelj, Tomičeva, Lipušček: koliko lobistov želi v Bruslju vplivati na zakonodajo?
27. 05. 2024 06.00
V oddaji 24UR ZVEČER je v četrtek potekalo tretje predvolilno soočenje, na katerem so svoja stališča primerjali nosilka liste Nič od tega Violeta Tomič, nosilec liste Zeleni Slovenije Klemen Grošelj ter nosilec liste DeSUS in Dobre države Uroš Lipušček. Koliko imamo lobistov? Se je res 10 milijonov Ukrajincev izselilo? Kaj kažejo podatki o umrlih?

Norveška, Španija in Irska bodo Palestino priznale 28. maja, Izrael kritičen
22. 05. 2024 08.43
Norveška bo uradno priznala Palestino kot državo 28. maja, je sporočil norveški premier Jonas Gahr Støre. "Na Bližnjem vzhodu ne more biti miru, če ni priznanja," je dodal. Tudi Španija je za datum priznanja naznanila 28. maj, irski premier pa je sporočil, da njihova država verjame, da je "trajni mir mogoče zagotoviti le na podlagi svobodne volje svobodnih ljudi". Izrael medtem vse bolj opozarja, da bo priznanje "podžgalo ekstremizem in nestabilnost". Tudi ameriški predsednik Joe Biden nasprotuje enostranskim priznanjem palestinske države.

Plaz kritik na Lenarčičevo solidarnost z Iranom in zahteva po izbrisu objave
20. 05. 2024 11.48
V nedeljo zvečer, še preden so pristojni našli razbitine helikopterja in ugotovili, da sta iranski predsednik in zunanji minister mrtva, je evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič sporočil, da bo pri iskanju pomagala tudi EU. Kmalu so se vsule številne kritike tako politikov kot tudi novinarjev in aktivistov. "EU bi morala poslati ekipo, da bi spremljala stanje iranskih političnih zapornikov, ne pa iskala klavca iz Teherana," je zapisala ena od aktivistk. Lenarčič je v odzivu zapisal, da pri pomoči ne gre za politično podporo.

Predvolilno soočenje: Šarec in Brglez JEK 2 podpirata, Prebilič ne
19. 05. 2024 07.00
Po sobotnem soočenju kandidatov za evropske poslance z desnosredinskega političnega pola so se nocoj v 24UR Fokus soočili Marjan Šarec – Gibanje Svoboda, aktualni evropski poslanec Milan Brglez – SD in Vladimir Prebilič, ki kandidira na listi zunajparlamentarne zelene stranke Vesna.

Krogle, noži, bombe: atentati, ki so pretresli Evropo (in svet)
15. 05. 2024 22.38
Najodmevnejši atentat v zgodovini je bil umor ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, zaradi opravljanja svoje funkcije pa so umirali tudi evropski politiki. Srbski premier Zoran Đinđić je bil ustreljen v srce, za španskega predsednika vlade je bila usodna bomba baskovske separatistične organizacije. Umor švedskega premierja, ki je obležal v mlaki krvi, je več kot 30 let ostajal neraziskan. V Sloveniji bi bil napad lahko usoden za Boruta Pahorja, duhove pa še vedno buri tudi atentant na Ivana Krambergerja, znanega tudi kot "dobrega človeka iz Negove".

Francija na Novo Kaledonijo poslala vojsko in prepovedala TikTok
15. 05. 2024 21.41
Predsednik francoske vlade Gabriel Attal je sporočil, da je Francija na Novo Kaledonijo, ki so jo prizadeli izgredi, poslala vojake, uvedla policijsko uro in prepovedala družbeno omrežje TikTok. Nasilni protesti so na otočju izbruhnili zaradi načrtovanih sprememb ustave o volilni pravici.

V SD napovedujejo podporo Veselu, v Levici bolj zadržani
15. 05. 2024 17.02
Koalicijski partnerici SD in Levica sta se sestali s Tomažem Veselom, ki ga je največja vladna stranka Svoboda pred dobrim mesecem predstavila kot kandidata za bodočega evropskega komisarja. Partnerji so srečanje označili za konstruktivno. V SD napovedujejo podporo Veselovi kandidaturi, v Levici se bodo o tem izrekali po evropskih volitvah.

Kje so utrdbe v Harkovu? Slamnata podjetja naj bi prejela milijone
14. 05. 2024 21.20
10. maja je Rusija na severovzhodu Ukrajine odprla novo fronto, njene sile pa, z izjemo prvih tednov vojne, napredujejo hitreje kot kdajkoli po letu 2022. Kljub temu, da je Rusija več tednov krepila prisotnost sil ob meji, Ukrajina pa je tudi imela informacije o okvirnih ruskih načrtih, sile Kijeva na napad očitno niso bile dobro pripravljene. Martina Boguslavec, direktorica protikorupcijskega centra Meža, je za časnik Ukrajinska Pravda zapisala, da številne utrdbe v regiji niso bile zgrajene, čeprav naj bi podjetja, za katera se je sedaj izkazalo, da so slamnata, prejela več milijonov evrov za njihovo konstrukcijo vzdolž meje z Rusijo.

Gradbenega inženirja Šojguja bo zamenjal ekonomist Belousov
13. 05. 2024 08.21
Ruski predsednik Vladimir Putin je na mestu obrambnega ministra opravil rošado. Dosedanji minister Sergej Šojgu se po 12 letih ministrovanja seli v ruski svet za nacionalno varnost, kjer bo opravljal vlogo sekretarja. Nadomestil ga bo Andrej Belousov. Kdo je 65-letni ekonomist in kaj pomeni menjava na vrhu ruskega obrambnega ministrstva? Kandidaturo Belousova bo sicer moral odobriti še zgornji dom ruskega parlamenta. Danes so s kandidatom za ta položaj opravili tudi razgovor.

Na Trgu republike bo kmalu stal nov spomenik slovenske osamosvojitve
12. 05. 2024 20.16
Spomenik slovenske osamosvojitve bo stal na Trgu republike v Ljubljani, v bližini parlamenta, kjer je leta 1991 prvič zaplapolala slovenska zastava. Tako je sklenila vlada. Pobudo za spomenik je dal prvi predsednik države Milan Kučan, podpira ga tudi prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki pa meni, da bi morali sočasno odstraniti tamkajšnji spomenik revoluciji.

Plenković dobil mandat za sestavo nove hrvaške vlade
10. 05. 2024 12.11
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je podelil mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu hrvaškemu premierju in predsedniku stranke HDZ Andreju Plenkoviću. To bo tretja zaporedna Plenkovićeva vlada in 16. hrvaška vlada po osamosvojitvi države. Ustanovna seja novega sklica sabora je napovedana za četrtek.

'Ta dan je bil upravičen, Slovenija je dosegla presenetljiv napredek'
09. 05. 2024 20.04
V Novi Gorici se vrstijo različni dogodki ob praznovanju 20-letnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Osrednja proslava poteka na travniku pred občinsko zgradbo. V mestu sta tudi tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi in tedanji predsednik slovenske vlade Anton Rop, ki sta pred 20 leti tam odštevala sekunde do našega evropskega članstva.

Spomenik osamosvojitve bo stal na Trgu republike
09. 05. 2024 15.13
Vlada je sprejela izhodišča za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve v Ljubljani. Za lokacijo je določila Trg republike. Lokacija spomenika na Trgu republike ima svojevrstni zgodovinski pridih, saj je tam potekala razglasitev samostojnosti leta 1991.